Kurent, idrijska čipka ali zeleni Jurij?
Dobrodošli na etnoloških festivalih v zgodovinskih mestih.
Ali ste vedeli, da so najbolj znani etnološko obarvani festivali doma prav v slovenskih zgodovinskih mestih? V spodnjih vrsticah preverite, kateri so, in se z njimi zapeljite v preteklost.
Pustni običaji
Ne le otroci, tudi marsikateri odrasli vsako leto z vznemirjenjem pričakuje prihod pusta. Ste tudi vi med njimi? S pustnimi obredi in domiselnimi maskami so že naši davni predniki tradicionalno odganjali zimo in se veselili slastnih jedi, ki so naznanile konec postnega časa. Gotovo vsakdo pozna najbolj znan slovenski pustni simbol, kurenta, ki ne zabava le na desettisoče obiskovalcev mednarodnega festivala Kurentovanje na Ptuju, marveč se je s svojimi obhodi zapisal celo v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Morda ste obiskali priljubljeno Istrsko povorko v Kopru, ki jo popestrijo in s satiro na aktualne dogodke začinijo skupinske maske. Pa ste že slišali za Vomnsk poh v Tržiču, Dobovski fašjenk v Ločah pri Brežicah ali pa Šelmarijo v Kostanjevici na Krki? Spoznajte te prav tako silno zanimive stare tradicionalne pustne obrede v našem zapisu Pust mastnih ust, v katerem vam razkrijemo tudi, kaj na praznični mizi za pusta nikakor ne sme manjkati.
Prešernov smenj
Nikjer drugje praznovanje Prešernovega dne, najpomembnejšega slovenskega kulturnega praznika, ni tako pristno kot v Kranju. Francetu Prešernu, ki je slovensko poezijo in jezik dvignil na svetovno raven, se mesto, v katerem je preživel zadnje, zelo plodovito obdobje svojega življenja, priklanja s posebnim festivalom, Prešernovim smenjem. Odprejo se kranjski kulturni hrami, na sejmu se ponujajo izdelki domače obrti in se sliši zvok kočije ter ulične lajne … Če torej želite doživeti utrip mesta, ko je v njem živel največji slovenski pesnik, se morate na kranjske ulice in trge podati 8. februarja – in prav lahko se zgodi, da srečate tudi Prešerna osebno, v družbi svoje muze Julije.
Vstopite v Kranj, kakršnega je poznal Prešeren.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privabi več kot 30 tisoč obiskovalcev. Festival z več kot 50-letno tradicijo je bil sprva namenjen promociji kamniških narodnih noš. Vse od takrat se je festival razvil v bogato prireditev, ki predstavlja slovensko oblačilno dediščino v vsej njeni raznolikosti. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka več kot 2000 narodnih noš iz Slovenije in tujine. Poleg povorke lahko obiščete še številne druge prireditve, od razstav do rokodelskih delavnice. Festival je odlična priložnost za spoznavanje slovenske kulturne dediščine in zabavo v dobri družbi, zato si zanj rezervirajte drugi vikend v septembru.
Angleški The Guardian je Dneve narodnih noš uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi.
Jurjevanje v Beli krajini
Na jurjevo, 23. aprila, se na Slovenskem tradicionalno praznuje pomlad. Praznik je povezan z začetkom paše, praznovali pa so ga na celotnem Balkanu že pred več tisočletji. Zeleni Jurij, v zelenje oblečeni mladenič, ki ima v roki kopje, s katerim živino ščiti pred zvermi, je od leta 1964 tudi osrednja figura Jurjevanja, najstarejšega folklornega festivala na Slovenskem. Dogajanje spremljajo številni folklorni plesni nastopi, povorka, glasba in seveda zvok tamburice, značilnega glasbila Bele krajine. Praznik pomladi in veselja ter izbrane belokranjske kulinarike lahko doživite vsako leto junija v Črnomlju.
Etnološke posebnosti nas povezujejo z našimi koreninami, ohranjajo kulturno raznolikost, spodbujajo kreativnost in krepijo privlačnost naših krajev. Etnološke posebnosti vključujejo različne oblike kulture, kot so ljudska glasba, ples, hrana, oblačila in obrti. Etnološki festivali in dogodki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in identitete.
Historial
Ko obiščete Škofjo Loko, se vam njena bogata srednjeveška preteklost razkrije na vsakem koraku. Kraj nastanka znamenitega Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, zapisanega na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine, je vsako leto tudi živo prizorišče srednjeveškega dogajanja. Dobrodošli na Historialu, kjer vas pristna srednjeveška glasba, srednjeveški plesi, viteški dvoboji, nastopajoči v kostumih in stojnice z izdelki starih rokodelskih in obrtniških tradicij popeljejo stoletja nazaj, loške jedi, pripravljene po starih receptih, pa dodajo festivalu pravo avtentičnost.
Festival idrijske čipke
Ali ste vedeli, da najstarejša pisna omemba čipk iz Idrije sega že v davno leto 1696? Sprva so marljive idrijske klekljarice čipko izdelovale za domačo uporabo, glas o njihovi spretnosti in umetelnih in kompleksnih vzorcih čipk pa se je kmalu začel širiti po Evropi in celo čez lužo. Z nitjo pisano tradicijo slavi Festival idrijske čipke, ki s svojim bogatim programom, prepletenim s tradicionalnim in sodobnim, v Unescovo mesto živega srebra junija privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Če ga boste obiskali, se boste na lastne oči prepričali, zakaj je Unesco klekljanje čipk pripoznal kot nepogrešljiv del svetovne kulturne dediščine.
Na Festivalu idrijske čipke se lahko tudi sami naučite klekljati.
Še več festivalov
Festivalov in dogodkov, ki promovirajo kulturno dediščino in etnološke posebnosti, je v slovenskih zgodovinskih mestih še več. Dogajanje se začne že kmalu po novem letu, na predvečer praznika Sv. treh kraljev, ko hiše v Kostanjevici na Krki in njeni okolici obiščejo koledniki in prebivalcem z obrednimi pesmimi, kolednicami, voščijo veliko dobrega v novem letu.
Zelo priljubljene so Rimske igre, ko se Ptuj prelevi v Poetovio; v Novem mestu pa dediščino železne dobe slavi Praznik situl. Posebno mesto imajo med obiskovalci prireditve, na katerih je v starih mestnih jedrih vse v znamenju srednjega veka: Grajske igre na Ptuju, Srednjeveški dan na Starem gradu v knežjem mestu Celju, Srednjeveški dan v Radovljici, pa osrednja prireditev v Žužemberku – Suhokranjski (Trški) dnevi, ki jim nepozabno kuliso daje mogočni grad Žužemberk. Srednji vek lahko doživite na Srednjeveškem preludiju v Slovenj Gradcu, kjer lahko med drugim vidite celo, kako so v srednjem veku kovali denar, na prireditvi D-oživi srednji vek v Žiganji vasi pri Tržiču pa lahko preizkusite mučilne naprave.
Ptujske Rimske igre so med obiskovalci zelo priljubljene.
Vas zanima, kako so pred davnimi tisočletji na območju Šentjurja živeli Kelti? Potem se morate septembra odpraviti na hrib Rifnik – na arheološkem najdišču se boste na Keltskem dnevu seznanili z zanimivostmi iz vsakdana ljudstev iz mlajše železne dobe.
Posebno pozornost zgodovinska mesta namenjajo tudi rokodelski tradiciji: verjetno ste najprej pomislili na znamenito Šuštarsko nedeljo, ki v Tržiču oživlja čas slavnih čevljarjev in drugih spretnih tržiških rokodelcev. Na god sv. Jurija se v Piranu s Solinarskim praznikom spomnijo solinarjev, ki so s trdim delom in vztrajnostjo pridobivali belo zlato in tako pomembno pripomogli k razcvetu našega najbolj romantičnega obalnega zgodovinskega mesta. Barvitost Jesenic lahko doživite na jeseniški Kulturni mavrici, ko se v središču mesta predstavljajo različne folklorne skupine jeseniških društev in omamno zadišijo jedi iz različnih etničnih kuhinj.
Da bi uživali v dobrotah belokranjske kulinarike, kamor sodijo tudi belokranjska pogača ter znani belokranjski vinski sorti metliška črnina in belokranjec, pa se maja odpravite na največji vinski festival pri nas, Vinsko vigred, ki z dogajanjem napolni staro mestno jedro Metlike.
