UNESCO: Svetovna dediščina zgodovinskih mest

V Sloveniji najdemo številne zaklade kulturne dediščine, nekatere med njimi je prepoznal in zaščitil Unesco. Na seznamu svetovne dediščine je vpisanih pet slovenskih znamenitosti – dve naravni in tri kulturne  – ter sedem elementov nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar Slovenijo uvršča med najbogatejše varuhe dediščine po številu prebivalcev. Tudi slovenska zgodovinska mesta ponosno prispevajo svoj del v svetovno zakladnico dediščine, saj je kar pet njihovih znamenitosti del Unescovega uglednega seznama dediščine, pa tudi drugih uglednih Unescovih programov. Odkrijte zaklade Unesca v zgodovinskih mestih.

 

Unesco v zgodovinskih mestih

Rudnik živega srebra Idrija

Ko so pred petimi stoletji pod površjem po naključju odkrili živo srebro, se je za Idrijo začelo pisati povsem novo poglavje. Težka svetlikajoča se kovina je mestu prinesla velik napredek in ga gospodarsko povezala z vsem svetom. Knapovska dediščina Idrije je tako pomembna, da jo je na seznam svetovne dediščine skupaj s španskim rudnikom Almadénom – edinim, ki je idrijski rudnik po proizvodnji živega srebra prekašal v svetovnem merilu – uvrstil tudi Unesco. Rudnik v Idriji so dokončno zaprli leta 1995, kljub temu pa lahko sledi zgodovine rudarjenja v Idriji srečate na vsakem koraku.

Naš namig:

Da bi najbolj pristno doživeli dediščino idrijskih knapov, ki so opravljali težaško delo, si oglejte muzejski del rudnika z Antonijevim rovom – najstarejšim ohranjenim vhodom v rudnik v Evropi. Povzpnite se na grad Gewerkenegg, v nekdanjo upravo rudnika, danes imeniten muzej z razstavami, si oglejte Topilnico HG s prikazom topljenja rude in kamšt, največje ohranjeno leseno kolo v Evropi, s katerim so črpali vodo iz rudnika. Rudarsko dediščino vam celovito predstavlja tudi doživetje Po zgodbe živega srebra in čipk.

Škofjeloški pasijon

Vsakih nekaj let na ulicah Škofje Loke, najpristnejšega slovenskega srednjeveškega mesta, oživi Škofjeloški pasijon, edinstvena prireditev na prostem. Pasijon je sestavljen iz 13 podob, ki predstavljajo ključne dogodke v življenju Jezusa Kristusa, zgodba pa se naslanja na istoimensko besedilo loškega kapucina, patra Romualda  – gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini (napisano v starološkem narečju) iz leta 1721. Živa uprizoritev zgodovinskega spektakla je zelo zahteven podvig, ki vključuje več kot 900 nastopajočih v izvirnih kostumih, zato ga uprizarjajo le na vsakih šest let. Unesco je izjemni pomen procesije pripoznal z uvrstitvijo na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar je še dodaten razlog, da naslednje uprizoritve leta 2026 ne smete zamuditi.

Naš namig: Čeprav predstava ni več vsakoleten dogodek, kot je bilo to značilno ob njenih začetkih v 18. stoletju, pa lahko pasijonski duh začutite v velikonočnem času, ko v Škofji Loki potekajo Dnevi škofjeloškega pasijona. Kadarkoli se lahko podate po interaktivni Romualdovi poti, ki vas vodi po trinajstih točkah, povezanih z zgodovino Škofje Loke in pasijona. Nanje opozarjajo oštevilčene ploščice v mestnem tlaku. Obiščite tudi škofjeloško kapucinsko knjižnico, ki hrani znameniti Romualdov rokopis in dragocene inkunabule.

Obhodi kurentov

 Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi ob omembi besede pust pomislil na kurenta, osrednji tradicionalni pustni lik, ki je doma na Ptuju in v njegovi okolici. Kurenti so osrednje zvezde ptujskega Kurentovanja, enega najpomembnejših etnoloških festivalov v Sloveniji, s svojimi prepoznavnimi obhodi pa so si prislužili tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Naš namig: V Kurentovi hiši na Ptuju spoznajte najbolj priljubljen slovenski pustni lik in z njim   povezano obredje. V Pokrajinskem muzeju Ptuj si oglejte čudovito zbirko tradicionalnih pustnih mask.  Seveda pa ne zamudite Kurentovanja, ki vsako leto v najstarejše slovensko mesto privabi na desettisoče obiskovalcev.

Geopark Idrija in Geopark Karavanke

Del Unescove svetovne mreže so tudi geoparki, območja z izstopajočimi geološkimi danostmi in elementi naravne in kulturne dediščine, ki jim je namenjena posebna zaščita in skrb. V Sloveniji imamo številne naravne parke in tudi dva Unescova geoparka  – na območju Idrije in čezmejni geopark Karavanke, ki se dotika zgodovinskega mesta Ravne na Koroškem.

Naš namig: Če ste navdušeni kolesarji ali pohodniki, potem bo 300 kvadratnih kilometrov površine geoparka Idrija odlična priložnost za odkrivanje novih poti, prežetih z mnogimi znamenitostmi naravne ali kulturne dediščine rudarskega mesta. Bogato železarsko dediščino Raven na Koroškem pa boste spoznali v železarskem muzeju v prostorih nekdanje tovarne.

 

Klekljanje čipk

Medtem ko so bili njihovi možje pod zemljo, so idrijske ženske iskale možnost dodatnega zaslužka, in tako se je rodila idrijska čipka, katere sloves je segel daleč naokrog, znanje klekljanja pa že več kot 140 let pomaga ohranjati tudi znamenita idrijska čipkarska šola. Poseben pomen veščine klekljanja, ki ga v Sloveniji ohranja okoli 120 društev, je pripoznal tudi Unesco in ga zapisal na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine.

Naš namig: Zgodovino idrijske čipke vam razkrije razkošna zbirka Muzeja Idrija na idrijskem gradu Gewerkenegg, klekljanje pa si lahko, poleg številnih drugih zanimivosti in dogajanja, v živo ogledate na Festivalu idrijske čipke, ki v Idriji poteka vsako leto junija.

 

Svetovna naravna in kulturna dediščina Unesca – preostale znamenitosti

Bi znali našteti še katero od slovenskih znamenitosti pod zaščito Unesca? Slovenski biseri dediščine s posebno vrednostjo za človeštvo so še:

• naravne znamenitosti: Škocjanske jame in bukovi gozdovi.
• kulturne znamenitosti: koliščarji z Ljubljanskega barja z izjemno arheološko najdbo, najstarejšim kolesom z osjo na svetu, in Plečnikova Ljubljana. Mojster Jože Plečnik je bil močno prisoten tudi v slovenskih zgodovinskih mestih, preverite njegovo tamkajšnjo bogato arhitekturno dediščino.

• nesnovna dediščina: – reja lipicancev in babištvo.

 Suhozidna gradnja je trajnostna veščina gradnje zidu brez uporabe veziv, ki je stoletja sooblikovala slovensko kulturno krajino. Suhozid najdete na Krasu in v Istri, denimo marsikje na podeželju zgodovinskih mest Koper in Piran. Suhozidna gradnja je prisotna v mestnih središčih, npr. starem mestnem jedru Škofje Loke, kjer so se odločili, da bodo suhozide postopno obnovili. O suhozidni gradnji lahko več izveste na delavnicah projekta Šola prenove.

Čebelarstvo ima v Sloveniji pomembno vlogo. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva, o dolgi tradiciji čebelarstva pričajo tudi panjske končnice; o njih in zgodovini čebelarstva izveste vse v muzeju čebelarstva v Radovljici. Med je hrana bogov, pa tudi sporočilo ljubezni, ki ga že stoletja gojijo lectarske delavnice, kot sta radovljiški muzej lectarstva in Perger v Slovenj Gradcu. Nekaj posebnega je peka tradicionalnega medenega loškega kruhka, ki oživi pod rokami škofjeloške mojstrice.

V slovenskih zgodovinskih mestih se vse leto veliko dogaja. Preverite vrhunski program najdaljšega festivala FEST MEST ali izberite svojo najljubšo tradicionalno prireditev.