Pust mastnih ust
Februar v slovenskih zgodovinskih mestih nikakor ni dolgočasen in siv, temveč obarvan z veselim pričakovanjem pomladi, ki ga obhajamo s pustnim rajanjem. Če vas zanima, kako se pust praznuje na Slovenskem, katere jedi so za ta čas značilne in na katerih prireditvah boste v zgodovinskih mestih lahko dali duška svoji norčavosti in se zabavali, hitro preberite spodnje vrstice.
Od hiše do hiše, od vrat do vrat
prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
Zato pa nam dajte
en dinarček, dva,
tri krofe, tri bobe
in košček mesa.
Nekaj podobnega otroški pesmici znanega skladatelja Janeza Bitenca so morda v preteklosti prepevale maškare, potem ko so si nadele maske, izdelane iz materialov, ki so bili doma na voljo, in z radostjo in hrupom hitele iz dežele izganjati zimo. Za veselje, ki so ga prinesle k hišam, so bile nagrajene s skromnimi domačimi dobrotami.
Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, na Slovenskem pa eden izmed najpomembnejših ljudskih praznikov, tesno povezanih s čaščenjem pomladnih – dobrih – sil, ki so v deželo prinašale sonce, prebujanje narave in obljubo obilja. Ravno obilje je nekaj, kar naj bi zaznamovalo pustni čas, čeprav beseda pust ali karneval izhaja iz italijanske besedne zveze »carne leva«, tj. pusti meso ali mesopust.
Poganjanje pusta na Jesenicah, ok. 1930. Foto: Kamra.si
Gospodinje so se v pustnem času torej potrudile, da so domačo mizo obložile z mastno ali cvrto, kalorično hrano, s pokopom pusta, na pepelnično sredo, pa se je začel 40-dnevni post pred veliko nočjo, še enim nekoč zelo pomembnim praznikom.
Slovenske pustne jedi
Tisti del pusta, ob katerem so se nekdaj zlasti otroške oči najbolj bleščale, se je na Slovenskem tradicionalno začel s t. i. debelim ali tolstim četrtkom, prvim dnevom pustnih, mastnih in nasitnih jedi. Na ta dan so se jedle jedi iz ocvrtega testa in hrana iz boljših kosov mesa. Gospodinje so jedi cvrle na svinjski masti. Ker je pust sledil času kolin, so bile zanj še zlasti značilne jedi s svinjino, npr. ričet s svinjskimi rebrci, klobase ali prekajena svinjska krača, ki so jih obložili s kašo, kislim zeljem ali repo in praženim krompirjem. Meso je bilo v postnem času, ki je sledil pustu, prepovedano.
Posebnost pustnega časa je bila slana potica z nadevom iz ocvirkov, ki so ji rekli ocvirkovka, špehovka ali ocvirkovca. Na Ptujskem so svojčas kuhali danes malo znano ptujsko kurentovo juho. Ponekod po Sloveniji so bili na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.
Seveda je moralo dišati tudi po sladkem: najbolj razširjene so bile jedi iz ocvrtega sladkega testa, kot so krhki flancati, ki so jim pravili tudi kroštole (hroštole) ali štravbi, ali pa miške (v Istri fritole ali frncli), menda z Dunaja so k nam prišli tudi krofi in postopoma zavzeli prestol najbolj prepoznavne pustne sladice. Slano ali sladko, pravilo je (bilo) za pusta le eno: da je čim bolj mastno.
Zabavajte se s pustom
S pustnim časom so neločljivo povezani običaji, ki so se prenašali iz roda v rod in se skozi čas izoblikovali v nekaterih krajevnih specifičnostih ter postali pomemben del bogate slovenske kulturne dediščine. Ljudje so se šemili zato, da bi se povezali z duhovi prednikov ali onstranstvom in se približali naravi in njenim zakonitostim. Posebne pustne maske, povorke in rajanja najdemo tudi v zgodovinskih mestih – nekateri izmed njih so celo svetovno znani!
Kurentovanje na Ptuju
Eno izmed najbolj prepoznavnih pustnih praznovanj v Sloveniji je kurentovanje na Ptuju. Simbol ptujskega pustovanja je lik kurenta ali korenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo. Včasih so se v ta lik smeli našemiti le odrasli fantje, ki so od svečnice do pepelnice obiskovali hiše in prinašali srečo, tradicionalno v družbi vraga/hudiča. Izdelava kurentije – oprave kurentov – zahteva čas in znanje, ki ga imajo le redki mojstri.
Obhodi kurentov, ki se dokumentirano pojavljajo že od leta 1880, spadajo med najpomembnejše pustne šege v Sloveniji in so od leta 2017 uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Lonely Planet jih je uvrstil med najbolj zanimive karnevale na svetu, saj se na njem predstavljajo etnografski liki, kot jih nikjer drugje ne boste videli.
Kurentovanje bo letos na Ptuju potekalo od 3. do 13. februarja, vrhunci bogatega programa bodo:
- sobota, 3. februarja, ob 11.00: Otvoritvena etno povorka
- sobota, 10. februarja, ob 11.00: Ex-tempore Ptuj karneval 2023: Odprtje razstave
- nedelja, 11. februarja, ob 13.00: Mednarodna karnevalska povorka
- torek, 13. februarja: Pustni torek in pokop pusta
Šelmarija v Kostanjevici na Krki
Tradicija pustnega rajanja je značilna tudi za Kostanjevico na Krki, kjer se že od leta 1854 v pustnem času odvije štiridnevno tradicionalno pustovanje, imenovano šelmarija, ki velja za najstarejši pustni obred na Slovenskem in je tudi zapisano v registru slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Poimenovanje naj bi izviralo iz »lumpanja«, norenja, simbol pustovanja pa je šelma – v preteklosti je bila to buča, v kateri je gorela sveča, sedaj pa je to glava iz pločevine. Pustni liki, ki sodelujejo pri pustovanju, so šelmarji, včlanjeni v druščino Prforcenhaus. Pustovanje se začne v nedeljo zjutraj s topovsko salvo, oklicem Kurenta in obhodom odbora Profcenhausa ter kostanjeviških godbenikov, konča pa v sredo, ko obsodijo, zažgejo in po Krki spustijo Kurenta v krsti. Sledi vesela sedmina.
Dobovski fašjenk v Brežicah
Predstavitev pustnih mask je v Ločah pri Dobovi, od koder je doma tradicionalni pustni lik ločki kosec, nato pa povorka krene v Dobovo, ki spada pod Brežice.
Ločki kosec je oblečen v obleko iz domačega platna, za vratom ima rdečo ruto, na glavi visoko pokrivalo, okrašeno z barvnimi trakovi, na obrazu nosi masko iz kartona. Za pasom ima pripete kravje zvonce, v roki pa drži koso, s katero odganja zimo. Za koscem pride orač, ki vleče plug, nato pa še babca, ki seje žito. Tudi pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so vpisani v register slovenske nesnovne kulturne dediščine.
→ Dobovski fašjenk bo letos potekal od 9. do 17. februarja, ko bo tudi osrednja povorka – ta je tradicionalno vedno v soboto po pustu.
Ločki kosci, avtor: Franc Šavrič
»Vomnski poh« v Tržiču
Lomski ploh ali »vomnsk(i) poh«, kot mu pravijo domačini v Lomu pod Storžičem, se vleče takrat, kadar od božiča do pusta v vasi ni nobene poroke. Nekdaj je bila namreč ravno zima čas porok. Ploh je velika smreka, ki jo neporočeni fantje vlečejo skozi vas v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti. Smreka predstavlja ženina. Fantje ob tem vzklikajo: »Nas niste hotele, zdaj pa imate tega kosmatega ženina!« Nekdaj ploha niso vlekli do Tržiča, temveč so ga prodali na koncu lomske doline.
Na začetku sprevoda jaha nekaj konjenikov, navadno oblečenih v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo iz leta 1927, na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, v katerih se je ploh vlekel. Konjenikom sledijo konji, smreka in objokana nevesta, voz z glasbo, na posebnem vozu pa še kulisa z oknom, skozi katero gleda osramočena ženska. Slikoviti sprevod zaključuje voz s fantoma, ki žagata desko z narisano žensko, za katero se prepirata, in preostale maškare.
Prikaz običaja »vomnskega poha« boste lahko spremljali na pustno soboto, 10. februarja, v Tržiču.
Pustna rajanja v preostalih zgodovinskih mestih
- Celje: Pustovanje: Pustna sobota: med 10. in 13. uro, v mestnem središču (10. 2.)
Pustni torek: med 16. in 17. uro – pustne ulične animacije in kurenti (13. 2.) - Črnomelj: Presta je abrahamova nevesta (11. 2.)
- Idrija: Pustno rajanje in karneval (13., 17. 2.)
- Jesenice: Pustna sobota: pustna povorka Hrušica–Jesenice (10. 2.)
pustno rajanje v dvorani Kolpern - Kamnik: Pustni torek: Kamniški karneval (13. 2.)
- Koper: Pustna sobota: Istrska pustna povorka (10. 2.)
- Kranj: Pustna sobota: Krančkov festival (10. 2.)
- Metlika: Pustna sobota: Gadja zalega (10. 2.)
- Novo mesto: Pustna sobota: Pust Novo mesto (10. 2.)
- Radovljica: Pustna sobota: Pust v Radovljici (10. 2.)
- Ravne na Koroškem: Pustna sobota: Pustovanje v Kotljah (10. 2.)
- Slovenj Gradec: Pustna nedelja: Pustni karneval v Slovenj Gradcu (11. 2.)
- Šentjur: Pustna sobota: Pustovanje za otroke (10. 2.)
- Škofja Loka: Pustni torek: Pustni sprevod in rajanje (13. 2.)
Istrska pustna povorka v Kopru se začne ob 11. uri.
Še tako kratek postanek v zgodovinskih mestih ponuja številne navdihujoče zgodbe. Podajte se na raziskovanje mesta za en dan, odkrili boste mestne posebnosti, slastno kulinariko in ideje za pobeg v zeleno!
