Temna zgodovina zgodovinskih mest
Mestna obzidja, ulice in trgi slovenskih zgodovinskih mest pripovedujejo zgodbe o naši skupni preteklosti. Stoletja pa so poleg napredka, kulturnih in gospodarskih dosežkov prinesla tudi tragične dogodke, žalostne usode posameznikov in skupnosti in sooblikovala značaj mest. Pokukajte v mračne trenutke zgodovine, spoznajte usode nesrečnikov, ki so se znašli v vrtincu družbenih sprememb, političnih iger in pregonov, ter dogodke, ki so zapisani v mestnih kronikah. Odkrijte temno zgodovino slovenskih zgodovinskih mest.
Z ognjem in mečem
Nevarnosti, ki so na prebivalce pretile od drugod, so bile pogoste, posledice spopadov uničujoče. Zatirani in izkoriščani so se uprli tudi domači oblasti, čeprav so s tem tvegali vse. Jim je uspelo?
Krvoločni Avari v Črnomlju
Kriki obupa in groze so se razlegali daleč naokrog, potem ko so v začetku 6. stoletju Avari napadli nič hudega sluteče prebivalce latinske naselbine na območju Črnomlja in Bele krajine, ki sta se večkrat znašla na prepihu burne zgodovine. Izurjeni bojevniki iz stepe so si med osvajanjem Balkanskega polotoka podredili slovanska plemena in uničili vse, kar jim je prekrižalo pot, tudi prebivalce Zahodnorimskega cesarstva, ki pred njihovimi sulicami in sekirami niso imeli prav nobene možnosti. Uničenje, ki so ga doživele žrtve napadov nemilostnih Avarov, lahko podoživite, če obiščete Mestno muzejsko zbirko v Črnomlju, kjer o tem temnem obdobju v tritisočletni zgodovini Črnomlja pripoveduje najdena železna avarska puščica.
Groza z juga
Ko so leta 1408 izurjeni turški vojščaki prvič vpadli v Belo krajino in opustošili okolico Metlike, je v slovenskih deželah zavladal velik strah. Kako tudi ne bi, saj so krvoločni Osmani v naslednjih dveh stoletjih uničevali vse, kar jim je prišlo na pot, ropali so, pobijali in v suženjstvo odpeljali več deset tisoč ljudi. Dokončno jih je pregnala šele združena deželna vojska pod vodstvom grofa Andreja pl. Auersperga, lastnika gradu Žužemberk, ki jim je končni udarec zadala v bitki pri Sisku (1593). Obiščite Belokranjski muzej na Metliškem gradu in se poglobite v temno poglavje turških vpadov.
Le vkup, brežiška gmajna
V 16. stoletju so kmete na slovenskem ozemlju pestile številne težave – od nalezljivih bolezni, naravnih katastrof in slabih letin do naraščajočih dajatev in vpadov Turkov –, zaradi česar so bili vedno bolj nezadovoljni. Potem ko jim ni uspelo na miren način doseči izboljšanja razmer, so se proti oblasti dvignili z orožjem. V Posavskem muzeju Brežice lahko skozi izjemno razstavo doživite kmečke upore od blizu. Osrednji del razstave sta vseslovenski kmečki upor (1515) in slovensko-hrvaški kmečki upor (1573), ko je ognjeni vihar zajel tudi grad Brežice in Posavje. Na ogled so dokumenti o hitro zadušeni vstaji, krutih metodah zasliševanja in mučenja zajetih upornikov, mučilna naprava, kip Matije Gubca in vojaška oprema … Odkrijte zgodbo o pogumu upornih podložnikov, ki so se zoperstavili veliko številnejši plemiški vojski in za to plačali strašno ceno.
Nazarij, prosi za nas
Koper je v letih 1380 in 1381 sodeloval v vojni kot zaveznik Beneške republike. Ker je svojo morsko mejo slabo branil, je v mesto kmalu vdrla sovražna genovska flota in opustošila mesto, porušila mnoge zgradbe in odnesla tudi relikvije sv. Nazarija in sv. Aleksandra. Prebivalstvo so poleg vojnih razmer pestili še kuge in lakota, zato je bilo to eno najtemnejše obdobje v zgodovini mesta. Relikvije sv. Nazarija so se v Koper vrnile po 42 letih in dodatno utrdile priljubljenost tega zavetnika mesta, ki ga legenda opisuje kot prvega koprskega škofa, letnica njegovega domnevnega imenovanja (524) pa velja za mejnik nastanka mesta.
Vsak si bo pisal sodbo sam
V zgodovinskih mestih najdemo posameznike, ki so iz različnih razlogov izstopili iz množice in s svojimi dejanji hote ali nehote izzvali moč oblasti. Spoznajte njihove zgodbe, motive in usode.
Veronika Deseniška – tragična zgodba o neuresničeni ljubezni
Če boste pozorno prisluhnili, boste med zidovi srednjeveškega Celjskega gradu slišali marsikatero zanimivo zgodbo o Celjskih grofih, najmogočnejši plemiški rodbini na Slovenskem. Med njimi najglasneje odmeva zgodba o Veroniki Deseniški, preprosti plemkinji, ki je osvojila srce Friderika II. Celjskega in si s tem zapečatila svojo usodo. Friderikov oče Herman II. Celjski je hotel njuno strastno ljubezensko zvezo na vsak način preprečiti, zato je Veroniko obtožil najhujšega zločina tistega časa – čarovništva. Mučenje na grozljivih mučilnih napravah, ki si jih lahko ogledate na stalni razstavi Teater groze na gradu, je iztisnilo lažno priznanje čarovništva iz marsikatere nesrečnice, toda Veronika je iz prvega dokumentiranega čarovniškega procesa na Slovenskem izšla kot nedolžna. Hermana pa to ni ustavilo in je dal mladenko utopiti – in jo tako za vselej zapisal v kronologijo Celja.
Oglejte si še stalno razstavo v celjski Stari grofiji, kjer je med drugim na ogled pas človeške kože. Možni razlagi sta dve: kožo naj bi v opomin lokalnemu prebivalstvu pustili Turki, znani po krutih osvajalskih metodah. Po drugi teoriji je eksponat rezultat zasliševalskih metod, ki so se v preteklosti uporabljale v sodne namene.
Neuklonljiva Idrijčanka
Idrija se je v zakladnico Unescove svetovne dediščine zapisala z rudnikom živega srebra in idrijsko čipko, ki sta povezana tudi s prav posebno zgodovinsko osebnostjo. Marina Melhiorca je na Idrijskem živela v prvi polovici 18. stoletja in je postala znana zaradi svoje prebrisanosti. V Idriji je kupovala ukradeno živo srebro in ga preprodajala pod pretvezo, da kupčuje s čipkami, a so jo pri tem dobili. Surovo so jo pretepli in jo zaprli v ječo na gradu Gewerkenegg. Bila je obtoženka v razvpitem idrijskem procesu proti tolpi tihotapcev, toda kdor bi pomislil, da bo obnemogla, revna starka lahek plen, bi se krepko zmotil. Z nenehnim spreminjanjem svojih izjav in pobegom iz ječe se je grdo poigrala s svojimi biriči, ki so pomislili celo, da bi lahko bila osrednji člen idrijske tihotapske verige. Kakšno kazen je za svoje tihotapske posle nazadnje dobila prebrisana Marina Melhiorca, ni znano, v anale zgodovine Idrijskega pa se je gotovo zapisala kot neuklonljiva figura, ki je, še posebej, ker je bila ženska, močno izzvala družbene norme 18. stoletja. Odkrijte njeno osupljivo zgodbo v slikanici Tihotapka Melhiorca (na prodaj je v recepciji Mestnega muzeja Idrija) ali z ogledom idrijskega gradu, njeno usodo pa odkriva tudi gledališka uprizoritev o tihotapki.
Ponarejevalski podobar
V edinem v celoti ohranjenem srednjeveškem obrambnem stolpu v Kranju, stolpu Pungertu, je bila v 19. stoletju ječa, v katero so zaprli tudi znanega kranjskega podobarskega slikarja Leopolda Layerja (1752–1828). Petletna kazen je njega in njegovega brata doletela, ker sta med francosko okupacijo ponarejala denar. Prav v temačni, mrzli celici jetniškega stolpa naj bi se Layer, pretresen zaradi bratove smrti v zaporu, zaobljubil, da bo poslikal kapelico Matere božje na Brezjah, če se mu le uspe vrniti na prostost … V stolpu Pungert obiščite katero od kulturnih prireditev, bogato dediščino Leopolda Layerja, ki mu je bila dana še ena priložnost, pa doživite v Gorenjskem muzeju in baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, kjer je na ogled njegova slika Matere božje z detetom, eno najbolj znanih slovenskih slikarskih del.
Lakomni grof
Ivan Erazem Tattenbach je živel zelo lagodno življenje, saj je imel poleg Starega gradu Konjice in dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah v lasti še mnogo drugih posestev in je bil tudi politično vpliven, a mu to ni bilo dovolj, zato se je pridružil zaroti proti habsburškemu cesarju Leopoldu I. Leta 1670 so ga aretirali in ga obtožili veleizdaje. Kazen je bila najstrožja: izguba celotnega premoženja in plemiškega naziva, odsekanje desne roke ter javna usmrtitev s tremi udarci, torej obglavljenje. Kdo ve, morda zaradi svoje grozljive usode duh častihlepnega grofa Tattenbacha še danes straši med ruševinami nekdaj mogočnega konjiškega gradu.
Tujec mora iz naše zemlje!
Slovenska zgodovinska mesta nosijo globoke brazgotine, ki jih je vrezala druga svetovna vojna, ko so okupatorji brutalno zarezali v življenja nedolžnih ljudi. Odkrijte pretresljive zgodbe o nasilju in trpljenju, pa tudi neuničljivem človeškem duhu, ki si je za najvišjo vrednoto postavil svobodo.
Kosova graščina, eden od nekdanjih fužinskih gradov v središču Jesenic, je najbolj temačno obdobje svojega petstoletnega obstoja doživela med drugo svetovno vojno, ko si jo je za zapor izbrala nemška tajna policija gestapo in v njej zasliševala in mučila mnoge zavedne Jeseničane. O tem težkem obdobju pripoveduje stalna razstava Gornjesavskega muzeja v graščini.
Oglejte si stalno razstavo in spominske prostore v nekdanjem celjskem zaporu Stari pisker, kamor so med drugo svetovno vojno zapirali sodelavce odporniškega gibanja in zavedne Slovence in jih tam brez sojenja tudi več sto ustrelili. O neverjetnem pogumu pripoveduje dogodek iz decembra 1944, ko je šesterica mladih aktivistov v nekaj nočnih urah in brez enega samega strela iz zapora v spektakularni akciji osvobodila okrog 300 zapornikov.
Spominski park z betonskimi ostanki barak, obeležjem in krematorijem nemo opominja, da je v bližini prelaza Ljubelj v bližini Tržiča med vojno stalo koncentracijsko taborišče za približno 1800 jetnikov iz trinajstih evropskih držav, ki so v nemogočih razmerah in terorju gradili ljubeljski predor, če so se upirali ali niso več zmogli težaškega dela, pa so bili vrnjeni v matični Mauthausen, kjer jih je pričakala gotova smrt. V bližnjem gostišču si oglejte interaktivno razstavo, ki jo je postavil Tržiški muzej.
V graščini Katzenstein v Begunjah na Gorenjskem so bili med vojno zloglasni gestapovski zapori, kamor so zaprli več kot 11.000 ljudi, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. Muzej, ki je danes urejen v ohranjenih zaporniških celicah, s pretresljivimi zapisi obsojencev na smrt opominja na nečloveško trpljenje. V bližini je tudi pokopališče 457 talcev, ki ga je oblikoval arhitekt Edvard Ravnikar. Močen vtis na obiskovalca pusti tudi nekdanji bunker v starem mestnem jedru Radovljice, ki so jo preuredili v kapelo sv. Edith Stein, zavetnice Evropske unije. V temačnih prostorih bunkerja si lahko ogledate naslikane prizore iz življenja filozofinje in borke za pravice žensk, ki je tragično preminula v taborišču Auschwitz.
V stavbi na Prešernovi 37 na Ptuju, v kateri je danes na ogled razstava Ptuj z okolico v 20. stoletju in zgodba o reki Dravi, so bili sto let zapori. Najhujše grozote so se v njej dogajale med drugo svetovno vojno, ko so nacisti vanj zapirali zavedne Slovence in aktiviste Osvobodilne fronte.
Do 24. novembra 2024 vas Dolenjski muzej vabi k ogledu začasne razstave o večkratnem nemškem bombardiranju Novega mesta med vojno. Večmedijska razstava vas skozi predmete, fotografije in umetniška dela popelje v razdejanje porušene dolenjske prestolnice.