Od lokomotive do zlatnika: Naj eksponati v muzejih zgodovinskih mest

Majhni, a izjemno bogati. Tako bi lahko opisali muzeje v zgodovinskih mestih, inštitucije, ki hranijo in predstavljajo našo zgodovino, znanje, dediščino, navade in številne zanimivosti o življenju nekoč in tudi danes.

Muzeje smo povprašali, kateri eksponat bi izbrali, če bi morali izbrati le enega, najbolj reprezentativnega ali posebnega za muzej in področje. Težka naloga, saj so njihove zbirke raznovrstne, številčno obsežne in silno zanimive. Nalogo so muzejski strokovnjaki kljub temu odlično opravili in tako je nastal pester izbor muzejskih predmetov in najdb, ki pripovedujejo zgodbe o drug(ačn)ih časih. Vas zanima, kakšne zaklade skrivajo muzeji zgodovinskih mest? Preberite spodnje vrstice in se v mesecu kulture podajte v odkrivanje razburljivih muzejskih zgodb.

Arheološke najdbe

·         V kraljevskem oklepu

Ko boste obiskali Kranj, si morate v Gorenjskem muzeju ogledati arheološko najdbo, na katero so Kranjčani upravičeno zelo ponosni. Gre za dva poznoantična bizantinska lamelna oklepa in posebno frankovsko-alamansko kopjasto orožje (ango). Lamelna oklepa sta enkratna v svetovnem merilu, saj so jih iz obdobja 6. oz. 7. stoletja skoraj v celoti ohranjenih našli le sedem! Osebe, ki so uporabljale oklep in kopje, so bile po statusu v neposrednem razmerju s kraljem in so zasedale strateško najpomembnejše utrdbe. Najdbe potrjujejo strateško vlogo Karnija, predhodnika Kranja, v poznoantičnem obdobju, ko je bil ta izjemno pomembna vojaška postojanka.

·         Kdo ima najstarejši denar?

Če obiščete Belokranjski muzej v Metliki, boste na njihovi razstavi Arheološko bogastvo Bele krajine lahko občudovali mnoge najdbe, med njimi največjo dragocenost: keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. st. pr. n. št. Zlatnik – gre za najstarejši odkriti novec na Slovenskem – so nepričakovano našli v enem od grobov iz mlajše železne dobe v bližnjem najdišču Podzemelj. Na njem boste morda prepoznali glavo boginje Atene na sprednji in stilizirano podobo boginje Nike na zadnji strani. Belokranjski muzej domuje v srcu Metlike oziroma na Metliškem gradu, ki ima prav tako zanimivo zgodovino.

·         Srednjeveški zaklad Črnomlja

Ko so leta 2007 čistili strugo reke Lahinje, je na plan povsem nepričakovano pokukal srednjeveški meč. Oblika meča, njegovega ročaja, ščitnika in rezila ga umešča v drugo polovico 13. st. Takrat je bil tovrsten meč zelo dragocen in je tvoril ključni del oprave srednjeveškega bojevnika, viteza. Verjetno gre za konjeniški meč, ki se je primarno uporabljal za napad iz sedla, za zamah, in ne prebadanje. Skoraj zagotovo je bil njegov lastnik pripadnik plemstva, saj si prebivalstvo tovrstnega orožja ni moglo niti ni smelo privoščiti, v vodo pa je bil najverjetneje odložen v zahvalo ali spomin. Originalno najdbo hrani Mestna muzejska zbirka v Črnomlju, njegovo repliko pa lahko v roke vzamete v črnomaljski Zakladnici.

·         Denar iz kamniške kovnice

Ali ste vedeli, da so imeli v Kamniku svojo kovnico denarja? Za časa plemiške družine Andeških, ki je imela v lasti Kamnik in številne zemljiške posesti od sredine 12. do sredine 13. stoletja, je delovala njihova kovnica denarja. Kje natančno je bila, ni znano. Medobčinski muzej Kamnik hrani dva primerka novca iz 13. stoletja: novec Henrika IV. Andeškega (1204–1228) in Friderika II. Babenberškega (1230–1243). Novce so uporabljali v lokalni in širši trgovini. Skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino je v tem času namreč potekala ena najpomembnejših trgovskih poti, ki je povezovala sredozemske dežele z vzhodnimi.

·         Ko spregovorijo situle

Sprevod konj, jezdecev in mož, ki na povodcih vodijo konje. Na koncu sprevoda moža na povodcu vodita konja, ki je obložen z vrečami ali mehovi, v katerih se prenašajo tekočine – olja ali vina, lahko pa tudi sol. Ta slikoviti likovni zapis lahko občudujete na najbolj znani od novomeških bronastih situl, najpomembnejših umetniških izdelkov starejše železne dobe. V Novem mestu je bila najdena skoraj četrtina vseh doslej znanih situl iz 5. in 4. stoletja pr. n. št. Umetniška prizadevanja mojstrov kleparstva iz časov pred našim štetjem si lahko ogledate v Dolenjskem muzeju.

·         Prisluhnite glasbi pradavnine

Med zanimivimi zbirkami Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, ki v letošnjem letu praznuje 130 let, je tudi najbogatejša zbirka historičnih glasbil na Slovenskem, ki obsega več kot 300 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe. Ogledali si boste lahko najstarejšo prazgodovinsko otroško ropotuljico, nastalo pred približno 3000 leti, več glasbil iz neevropskih dežel in svetovno redkost, antično glasbilo tibia iz 2. do 3. st., sestavljeno iz par piščali, ki so jo odkrili prav na Ptuju.

·         Mož sveča

Med najdbami, ki bogatijo arheološko zbirko Loškega muzeja v Škofji Loki, je svečnik s konca 14. ali začetka 15. st. Svečnik – ohranjen je bronasti kipec z moško figuro srednjeveškega služabnika, ki je bil sestavni del svečnika – od klasične forme svečnikov tistega časa odstopa po tem, da človeka postavlja v središče, kar je v skladu z renesančnim duhom. Loški muzej, ki domuje v Loškem gradu, poleg arheološke ponuja še številne druge zanimive zbirke, ki predstavljajo kulturno dediščino škofjeloškega območja.

 

·         Jezus na freski

Ko boste obiskali Žužemberk, se morate ustaviti v cerkvici sv. Nikolaja, ki spada med najpomembnejše spomenike srednjeveškega slikarstva na Dolenjskem. Na zahodni strani boste opazili ohranjeno najstarejšo fresko iz 14. st., ki prikazuje Kristusovo čudežno hojo po Nazareškem jezeru, sv. Nikolaja, svetnico in neko donatorko. Najbolje so ohranjene freske iz sredine 15. st., ki jih pripisujejo Janezu Ljubljanskemu. V prezbiteriju so še vidne upodobitve svetnic in apostolov, v ladji pa nekaj prizorov iz Kristusovega trpljenja.

·         Razbita lobanja zadnjega grofa Celjskega

V le nekaj stoletjih je gospodom Žovneškim po zaslugi ambicioznosti in pravih potez uspelo priti do pozicije ene najpomembnejših rodbin v evropskem merilu – postali so grofje Celjski. Višek so doživeli v času Hermana II. Celjskega, njegovega sina Friderika II. in zadnjega potomca celjske hiše, Hermanovega vnuka Ulrika II. Slednji je bil leta 1456 v igri spletk in boja za prevlado v Beogradu zahrbtno umorjen. Pokrajinski muzej Celje skrbno zbira in hrani ostanke dediščine grofov Celjskih. Od leta 1956 hrani tudi njihove lobanje, med njimi lobanjo nesrečnega Ulrika, čigar nasilna smrt je pomenila konec znamenite rodbine. Lobanja, na kateri je še danes opazen udarec z mečem in napisni list, je del zanimive stalne razstave o Celjskih, ogledate si jo lahko v Knežjem dvoru v Celju.

Tehniška dediščina

·         Čisto prava lokomotiva

Eksponat, ki bo v Muzeju Južne železnice v Šentjurju najbolj pritegnil pozornost najmlajših obiskovalcev, je gotovo lokomotiva serije 62 JŽ. Ste vedeli, da so nam prve modele 62 JŽ po drugi svetovni vojni podarile ZDA? Muzej je lokomotivo v dar dobil od Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega, kjer so jo nazadnje uporabljali. Po temeljiti obnovi je bila postavljena na tirno gredo pred osrednjo muzejsko zgradbo, pokrita je z lokomotivsko streho.

·         Ko zarohnijo mogočni stroji

Stara železarna na Ravnah na Koroškem je eden redkih avtentičnih industrijskih kompleksov s konca 19. in začetka 20. st. pri nas. Historično območje kulturnega spomenika sestavljajo nekdanji proizvodni obrat štauharija (krčilna kovačnica), večstanovanjska hiša tovarniških delavcev, personal in tovarniški laboratorij. V proizvodni hali vam bodo dih vzeli naprave in mogočni stroji, ki so hrumeli še pred dvema desetletjema.

·         Železarska velikana

Železarstvo je tista dejavnost, ki je Jesenicam prinesla razvoj in tudi naj muzejski eksponat, pravzaprav dva eksponata: veliko in malo Peltonovo kolo. Na Jesenicah so že zelo zgodaj začeli uporabljati turbine za proizvodnjo električne energije in pogon gigantskih strojev. V jeseniški železarni je veliko Peltonovo kolo, izdelano leta 1902, poganjalo valje, s katerimi so jeklo zvaljali v pločevino. Istega leta so za valjarno izdelali tudi malo Peltonovo kolo. Veliko kolo najdete na zahodni, malo pa na vzhodni strani mesta.

Umetniške upodobitve

·         Genij je umrl

V bogati zbirki Galerije Božidar Jakac lahko občudujete vrhunska umetniška dela, tako v notranjosti nekdanjega cistercijanskega samostana kot tudi v Formi vivi. Med razstavljenimi predmeti pa vam posebej priporočajo ogled slike Smrt genija slikarja Franceta Kralja (1895–1960), utemeljitelja slovenskega ekspresionizma. Slika z elementi abstrakcije zavzema pomembno mesto z vidika razvoja slovenske moderne umetnosti. Nekaterim slikam iz zgodnjega obdobja, kot je ta iz leta 1921, je umetnik na razstavah dodal svoje kratke opise, saj slovenski obiskovalci, navajeni realističnih in impresionističnih del, niso razumeli njihovega pomena. Smrt genija si je mogoče razlagati na več načinov – kot umiranje duha, a tudi znotraj Freudove psihoanalize; njena posebnost pa je zabrisana meja med prizorom in okvirjem. Za popoln dan obisk Galerije združite z ogledom Kostanjevice na Krki, imenovane tudi »dolenjske Benetke«.

·         V magični svet Pozejdona, Dioniza in Evrope

Zbirke Posavskega muzeja v Brežicah prikazujejo zanimivo zgodovino in dediščino Posavja, pravi biser muzeja pa je Viteška dvorana, ki vas bo naravnost očarala. V celoti poslikan dvoranski prostor – avtorstvo je pripisano Frančišku Karlu Rembu – je primer prvovrstnega baročnega slikarstva z bogato mitološko vsebino Ovidovih metamorfoz in figurami v čast rodbine Attemsov, nekdanjih lastnikov gradu, v katerem je danes muzej. Viteška dvorana je tudi eden najlepših ambientov za koncerte klasične glasbe pri nas.

·         Kip iz egipčanske grobnice

Kako so egipčanski eksponati prišli v Slovenj Gradec, je še vedno skrivnost, s strokovno analizo pa so dokazali, da so trije med njimi originali, nad čimer bi bil gotovo navdušen tudi slovenjgraški župnik Jakob Soklič, ki je predmete z vsega sveta strastno zbiral. V Koroškem pokrajinskem muzeju, ki je Sokličevo zbirko sprejel v hrambo, posebej izpostavljajo skoraj 40 centimetrov visok lesen kip božanstva s tremi imeni: Ptah-Sokar-Oziris. Kip je bil prvotno postavljen v grobnico blizu sarkofaga z mumijo, da bi zagotovil varen prehod v onostranstvo in nesmrtnost pokojnikove duše. Kip izvira iz ptolemajskega obdobja, tj. približno tri stoletja pr. n. št.

 

Uporabni predmeti

·         Strašni Turek

Z grozečim pogledom, sabljico, pipo, odet v tipična oblačila Turek zre v obiskovalca Čebelarskega muzeja v Radovljici. Upodobitev prišleka iz otomanskega cesarstva, ki je nekdaj v naših krajih sejal strah in grozo, je delo Antona Brillyja iz Spodnjega Brnika z začetka 20. st. in ni le lesena skulptura, marveč tudi panj! Taki panji so bili značilni za dežele na severu, zato je soha Turka v naravni velikosti pri nas nekaj posebnega. Nedavni vpis čebelarstva na Slovenskem na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine uspelo je še dodaten razlog, da obiščete Radovljico in njen muzej, kjer si lahko ogledate tudi najstarejšo panjsko končnico na Slovenskem, Božjepotno Marijo iz leta 1753.

·         Govoreči pečatnik

Pečatnik trga Slovenske Konjice iz leta 1580 je edini ohranjeni pečatnik trga Konjice. Povezan je s konjiškim grbom, ki spada med tako imenovane govoreče grbe. Konjiški grb je edini med grbi slovenskih mest in trgov, ki »govori« o imenu kraja slovensko. Hrani ga konjiška občina.

·         Kdo igra na Tartinijevo violino?

Giuseppe Tartini (1692–1770) je ponos mesta Piran. Del zapuščine violinskega virtuoza, skladatelja, glasbenega teoretika in glasbenega pedagoga svetovnega slovesa si lahko ogledate v njegovi rojstni hiši, kjer je razstavljena tudi največja dragocenost – ena izmed njegovih violin. Skozi leta je bila večkrat restavrirana, s čimer so jo ohranili in poskrbeli, da lahko v sodobnem času nanjo igrajo najbolj znani slovenski in tuji mojstri violinisti.

·         Luč na vislice

V stalni zbirki Tržiškega muzeja, posvečeni nekoč najbolj razširjeni panogi v Tržiču, čevljarstvu, najdete tudi edinstven muzejski primerek na Slovenskem, čevljarsko luč, imenovano tudi luč na gavge. Na lesenem ogrodju so bile z jermenom pritrjene steklene krogle, napolnjene z vodo, ki so usmerile snop svetlobe iz središčne petrolejke tja, kjer ga je čevljar najbolj potreboval. Luč na gavge so od 16. st. po Evropi uporabljali različni rokodelci in obrtniki, tržiškim čevljarjem pa je bila v veliko pomoč med septembrom in marcem, ko je bilo dnevne svetlobe najmanj. Vsako leto na predvečer gregorjevega so tržiški čevljarji nehali delati ob luči in jo v obliki gregorčkov, gorečih ladjic, obredno spustili po vodi.

·         Najstarejša lekarna na Slovenskem

Več kot petsto let je stara lekarniška tradicija v Kopru, saj naj bi lekarna Alla Fenice v prostorih današnje osrednje lekarne na Titovem trgu delovala že leta 1411. V spomin nanjo si lahko v Pretorski palači ogledate lekarniško zbirko z ohranjenimi predalniki in policami ter recepturno mizo, lekarniško posodje in nekaj laboratorijskega pribora. Obstoj te lekarne, za katero skrbi Pokrajinski muzej Koper, priča o zgodovini lekarništva na Slovenskem, še zlasti pa v Kopru, saj je to kraj, kjer se prvič pri nas pojavi »laična« lekarna.

·         Prt, ki ni nikdar prišel do Jovanke Broz

Tri metre v dolžino, skoraj dva metra v širino, pet tisoč ur vloženega dela 15 do 20 idrijskih klekljarskih mojstric – gre za enega najprestižnejših predmetov v zbirki Mestnega muzeja Idrija. Mojstrsko izdelan prt naj bi krasil mizo za 12 oseb, namenjen pa je bil kot protokolarno darilo Jovanki Broz, ženi predsednika nekdanje skupne države Jugoslavije Tita, in čeprav ji nikdar ni bil izročen, se ga je prijelo ime Jovankin prt. Na njem boste opazili vse najbolj znane klekljarske elemente in imenitne tehnike, zaradi katerih je tradicionalno klekljanje čipk v Idriji in na Slovenskem dobilo svoje častno mesto na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

Bi radi izvedeli še kaj več? Združite obisk muzeja z ogledom zgodovinskega mesta na drugačen način in si naredite naj doživetje.