Ljubezenske zgodbe zgodovinskih mest

Ljubezen je neločljivo povezana z rojevanjem narave, zato smo ji prav v tem času posvetili poseben praznik. Pri nas dan zaljubljencev praznujemo na gregorjevo, ko radi rečemo tudi, da se ptički ženijo, pravkar vzbrstelo ljubezen in prihod pomladi pa naznanjamo z lučjo.
V tokratnem zapisu spoznajte brezčasne ljubezenske zgodbe slovenskih zgodovinskih mest Piran, Idrija, Celje, Kranj, Radovljica, Kamnik in odkrijte tudi, kako v nekaterih zgodovinskih mestih praznujejo gregorjevo.

 

BENEŠKI TRGOVEC IN PIRANČANKA

Na Tartinijevem trgu v Piranu stoji slavna Benečanka, najpomembnejši kulturni spomenik beneške gotike pri nas. Palačo, ki je nastala v 15. stoletju in jo krasijo zanimivi arhitekturni elementi in celo gotski vogalni balkon, si je res vredno ogledati, tudi zaradi na fasado vzidane kamnite plošče s stoječim levom, ki razkriva zanimivo ljubezensko zgodbo. Po legendi naj bi hišo dal zgraditi bogat beneški trgovec Del Bello, in sicer za svojo izvoljenko, lepo piransko mladenko, v katero se je na vso moč zaljubil. Toda meščani, ki so jima ljubezen močno zavidali, so ju silovito opravljali. Jezna zaljubljenca sta se zato odločila, da na kamnito ploščo na stavbo v obrambo pred zlobnimi obrekovalskimi jeziki zapišeta stavek: »Lasa pur dir« (Pusti, naj govorijo!).
Benečanka vas vabi, da si poleg impozantne zunanje arhitekture ogledate tudi njeno notranjost: v prvem nadstropju palače lahko občudujete razstavljene umetnine priznanih umetnikov, kupite katerega od kosov dragocenega rogaškega kristala ali vrhunsko slovensko penino, v kateri od njenih sob pa lahko celo prespite in tako podoživite slavne piransko ljubezensko zgodbo.

PASJA GROFICA IN NAPOLEON

Z Idrijo je povezana ljubezenska zgodba, ki sega do samega Napoleona Bonaparta. Natančneje, povezana je z Idrijčanko Emilijo Cecilijo Evo Kraus, ki je revno otroštvo in zgodnjo mladost preživela v našem najstarejšem rudarskem mestu. Pozneje se je preselila na Dunaj, kjer je spoznala Napoleona, postala njegova ljubica in zaupnica in ga je spremljala na vojnih pohodih. V znak naklonjenosti ji je slavni francoski vojskovodja podelil plemiški naziv baronica pl. von Wolfsberg, sama pa je trdila, da sta bila celo poročena. Po tem, ko je bil Napoleon leta 1814 pregnan na Elbo, se nista nikoli več videla, užaloščena baronica pa se je do smrti, ki jo je dočakala povsem obubožana, posvečala svojim številnim živalim, zaradi katerih so ji nadeli vzdevek Pasja grofica.
Emilijina hiša v Idriji še stoji, njen portret hrani idrijski muzej, na Napoleona in njegovo znamenito pokrivalo pa še dandanes spominjajo slavni idrijski žlikrofi, ki vam jih v Idriji pripravijo po receptu, starem več kot sto petdeset let.

PREŠEREN & JULIJA

Vsakdo je prav gotovo že slišal zgodbo o našem največjem pesniku Francetu Prešernu in hčerki premožnega trgovca Juliji Primic. Brhko dekle je na Prešerna naredilo tak vtis, da jo je izbral za svojo najpomembnejšo muzo, svojo Lauro, in ji posvetil več pesmi, med njimi mojstrovino Sonetni venec.
V Kranju, kjer je pesnik preživel zadnje obdobje in je tudi pokopan, lahko na razstavi v Prešernovi hiši izveste marsikaj o njegovem življenju in delu, si ogledate njegovo zapuščino in originalni interjer, del razstave pa je posvečen tudi Julijinemu obdobju.

Ali ste vedeli, da se je Julija po poroki preselila v Novo mesto in tam živela do smrti? Da bi počastili spomin na svojo slavno someščanko, so ji Novomeščani v bližini gradiča Novi dvor (danes je v njem novomeška bolnišnica), v katerem je živela, posvetili park in sprehajališče, postavili pa so jo tudi v središče opernega dela z naslovom Julija – opera večne ljubezni. V romantični operi lahko doživite zgodbo o neizživeti, hrepenenja polni ljubezni med njo in slovitim pesnikom.

 

SOFIJA HESS IN ALFRED NOBEL

Ko je slavni švedski izumitelj in oče Nobelove nagrade Alfred Nobel v dunajskem zdravilišču leta 1876 prvič spregovoril s spogledljivo prodajalko cvetja Sofijo Hess, mu je ta povedala otožno zgodbo o svoji zlobni mačehi in revni družini. Kljub temu, da je bila popolnoma neresnična – Sofija je bila namreč hči bogatega trgovca iz Celja – je znanstvenika pripoved tako presunila, da se je njegovo srce nemudoma vnelo zanjo. Njuno skrivno razmerje, ki je trajalo skoraj dve desetletji, je bilo polno vzponov in padcev, toda podjetna Celjanka je vselej poskrbela, da je ljubimec, s katerim sta večkrat obiskala Celje, finančno podpiral njeno razsipniški življenjski slog, in si njegov denar zagotovila celo takrat, ko je zanosila z drugim.
V Celju si lahko ogledate Kvartirno hišo, lepo ohranjeno renesančno stavbo iz 16. stoletja, v kateri je Sofija preživela svojo mladost, danes pa v njej razstavljajo dela vrhunskih slovenskih umetnikov in prirejajo različne kulturne dogodke. Če si boste pozorno ogledali njeno pročelje, boste opazili tudi doprsni kip Nobela, ki se je, kot je zapisal, nesmrtno zaljubil v »veliko požiralko bankovcev«.

ŽUPANOVA MICKA IN ANŽE

Ljubezen, ki premaga vse ovire, in domiselnost preprostega slovenskega človeka sta srčika zgodbe o županovi Micki in njenem vdanem kmečkem ženinu Anžetu, prve komedije v slovenskem jeziku, pod katero se je podpisal najpomembnejši predstavnik slovenskega razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart. Ta vsestranski ustvarjalec in pionir slovenskega gledališča je s svojimi dramskimi deli prvi dokazal, da se slovenščina lahko kosa z drugimi jeziki in da si narod zasluži umetnost v maternem jeziku, in prav zato je osrednja osebnost Radovljice, v kateri se je rodil leta 1756.
V mestu boste Linharta tako srečali na vsakem koraku: o pomenu njegovega dela govori razstava v radovljiškem mestnem muzeju, ogledate si lahko njegov slikoviti bronasti spomenik, vabi pa vas tudi na interaktivni sprehod po mestnem jedru, med katerim vam bo pripovedoval o preteklosti mesta in vam dal zabavno nalogo.

 

LJUBEZENSKA ZGODBA S PLANIN

Na Veliki planini v bližini Kamnika je v 19. in na začetku 20. stoletja vzniknila zanimiva navada, s katero pastirji so izkazovali ljubezen svojim izbrankam. Jeseni, ob koncu paše, so iz skute, nastale iz ogretega kislega mleka, z dodatkom soli in občasno tudi smetane oblikovali posebne hlebčke značilno hruškaste oblike, jih posušili in okrasili s posebnimi ornamenti. Tako so dobili sir nežnega okusa, imenovan trnič. En hlebček so zadržali zase, drugega pa podarili svojim izbrankam – če ga je dekle sprejelo, je sprejelo pastirjevo dvorjenje in morda celo povabilo k poroki.
Sir tirnič lahko poskusite na Veliki planini, kje ga lahko kupite in kako ga uporabite v različnih jedeh, pa vam bodo povedali TIC-u Kamnik.

 

GREGORJEVO – KO SE PTIČKI ŽENIJO

Slovenski praznik zaljubljencev je gregorjevo, ker je na ta dan, 12. marca, god sv. Gregorja, pravimo pa tudi, da je to dan, ko se ptički ženijo, ker je bil to nekoč prvi dan pomladi. Po starih šegah 12. marca sveti Gregor »luč v vodo vrže«, iz česar izhaja navada spuščanja gregorčkov (hišic, barčic, košar in drugih predmetov, ki jim dodajo lučko). Sam običaj spuščanja luči po vodi sicer sega še v predkrščanske čase, saj se je z metanjem ognja v vodo ali spuščanjem po njej po starem verovanju vzpostavljal nov red, narava pa je dobila moč novega rojevanja.
Prihod pomladi z gregorčki vsako leto tradicionalno zaznamujejo v več zgodovinskih mestih, še posebej tistih z obrtniško tradicijo, saj so se ravno obrtniki v preteklosti najbolj veselili daljšega dneva. Ta zanimivi običaj, ki je še posebej priljubljen med najmlajšimi, boste na predvečer gregorjevega – ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov – lahko spremljali v Tržiču, Kranju, Radovljici, Kostanjevici na Krki in Slovenskih Konjicah.

 

LJUBEZENSKE ZGODBE, KI JIH ŠE MORATE SPOZNATI

 

• Užaloščeni Orfej: V mestnem jedru Ptuja si lahko ogledate marmornati Orfejev spomenik, ki so ga na tem istem mestu postavili že v rimskem času. Na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, ki v žalosti za svojo izgubljeno ljubeznijo Evridiko igra na liro.

 

• Nekoga moraš imeti rad: Da so Slovenske Konjice prežete z ljubeznijo, je zaslužen njihov častni meščan Ivan Minatti, čigar najbolj znana pesem Nekoga moraš imeti rad je že skoraj ponarodela. Njene verze lahko prebirate med srkanjem posebne Minattijeve kave na konjiškem Starem trgu ali pa se odpravite po literarni poti Po Minattijevih stopinjah.

  

  Minattijeva kava

   

• Most ljubezni: Legenda o tragični ljubezni povezuje nekdanji grad Ploštanj in grad Rifnik pri Šentjurju, ki sta bila nekoč povezana s kamnitim mostom. Če se boste povzpeli na hrib Rifnik, boste tam odkrili ruševine gradu Rifnik, pa tudi arheološki park.

 

• Cvetje v jeseni: Na Visokem pri Škofji Loki stoji Tavčarjev dvorec, ki je ime dobil po svojem najbolj znanem lastniku Ivanu Tavčarju, avtorju najlepše slovenske ljubezenske zgodbe Cvetje v jeseni. V lepo obnovljenem dvorcu si lahko ogledate razstavo o Tavčarju, v pritličju je tudi kavarnica, ob objektu pa boste opazili tipični kozolec in kapelico z družinsko grobnico, v kateri je pokopan tudi pisatelj sam.

 

 

Bi radi spoznali še druge zanimive zgodbe iz preteklosti? Obiščite slovenska zgodovinska mesta in odkrijte njihove zaklade!