Plečnik v zgodovinskih mestih

Pred 150 leti se je rodil Jože Plečnik, ki je s svojo arhitekturo urbanega oblikovanja, v središče katerega je postavil človeka, zaznamoval evropske prestolnice Dunaj, Prago in zlasti Ljubljano. Veličino njegove arhitekturne dediščine so prepoznali tudi v Unescu in osrednje projekte v našem glavnem mestu vpisali na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Zaradi vseh teh pomembnih dogodkov smo leto 2022 razglasili za Plečnikovo leto. Njegovo ustvarjalnost pa slavijo in predstavljajo tudi slovenska zgodovinska mesta. Odkrijte, kakšne sledi je v njih zapustil.

Od Dunaja prek Rima do Prage

Jože Plečnik (1872–1957) je gotovo eno najpomembnejših imen slovenske arhitekture. Ustvaril je izjemen opus, ki ga odlikujejo vizionarstvo, brezčasnost, pretanjen občutek za detajl in poznavanje materialov v okolju, v katerem je ustvarjal.
Rodil se je v Ljubljani in že zgodaj pokazal nadarjenost za risanje. Študijsko so ga po Gradcu najbolj zaznamovala leta, preživeta na Dunaju, kjer je na umetnostni akademiji deloval in z odliko diplomiral pod vodstvom mentorja, znanega dunajskega arhitekta in profesorja Otta Wagnerja, v avstrijski prestolnici pa je pustil tudi pomemben pečat. Kljub temu, da ga je profesorski zbor kar trikrat predlagal za Wagnerjevega naslednika, je ministrstvo pod močnimi pritiski velenemških krogov zaradi njegovega slovenskega porekla predlog zavrnilo.

Med dunajskim obdobjem je študijsko obiskal Rim, ki ga je s svojo antično umetnostjo povsem očaral. Da je imela klasična preprostost antike velik vpliv na njegovo ustvarjanje, opazimo tudi v njegovih slovenskih projektih.

Naslednja pomembna etapa je bila Praga, kjer je leta 1911 sprejel profesuro na praški umetno-obrtni šoli in se intenzivno posvetil pedagoškemu poklicu. Prvi predsednik Češkoslovaške Tomáš G. Masaryk mu je osebno poveril preureditev praškega gradu in njegove okolice za sedež predsednika republike, kar je bil takrat arhitekturni unikum in obenem priložnost za Plečnika, da poveže srednjeevropske narode, v katerih bratstvo je globoko verjel. Leta 1920 je sprejel mesto profesorja na tehniški fakulteti v Ljubljani in v rodnem mestu ostal do svoje smrti.

Plečnikova Ljubljana

Plečnikovo t. i. ljubljansko obdobje je eno izmed najaktivnejših v njegovi karieri, ko je vse svoje moči posvetil ureditvi in oblikovanju mesta. Ljubljano, ki si jo je zamislil kot slovenske Atene, mu je po razpadu avstro-ogrskega imperija s prepoznavnimi posegi uspelo umestiti na svetovni zemljevid najpomembnejših celostnih umetnin 20. stoletja in dokaz za to je tudi vpis njegovih osrednjih ljubljanskih stvaritev na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Na seznam so se uvrstili mostovi čez Ljubljanico med Trnovskim pristanom in zapornicami ter nabrežja Ljubljanice (t. i. vodna os), Trnovski most, Vegova ulica, Križanke, Ilirski steber, Narodna in univerzitetna knjižnica, Kongresni trg in park Zvezda (t. i. kopenska os), Mirje z rimskim obzidjem, Žale ter cerkvi sv. Frančiška in sv. Mihaela.

Plečnikova zgodovinska mesta

Z izjemno umetniško, posebej urbanistično dejavnostjo, ki je bila kakovostna, raznovrstna in tudi drzna, je malo slovensko krajino Plečnik dvignil iz anonimnosti. Njegova ustvarjalnost na Slovenskem pa ni bila omejena le na prestolnico; zelo dejaven je bil tudi v drugih delih države, predvsem na Gorenjskem. Spoznajte, kako je zaznamoval arhitekturo v slovenskih zgodovinskih mestih. 

• Sakralna arhitektura

Drobce mojstrovih sledi na Jesenicah boste opazili, če imate natančno oko: cerkvena vrata cerkve sv. Lenarta, ki predstavljajo evangeliste in apostole, so Plečnikovo delo, prav tako načrti za vrata tabernaklja in pokrov krstnega kamna cerkvice sv. Katarine v Lomu pod Storžičem, idilični odmaknjeni vasici v Tržiču. V Škofji Loki so v cerkvi sv. Jakoba Plečniku zaupali načrte za krstilnico, podobo Križanega in celo lestence. V Radovljici je v dvorcu Katzenstein izdelal grajsko kapelo, ki se ni ohranila, zanimiv pa je trg pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ločil na tri enote. 

Mojster je imel do sakralne arhitekture poseben odnos, saj je verjel, da presega čas in da se z njo lahko približa božjemu. 

Plečnik je na jesen življenja pogosto obiskoval Kamnik in tako ni naključje, da boste njegova dela, tudi na sakralnih objektih, zasledili povsod po mestu in njegovi okolici. Krstilnici v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja – najdete jo na najlepši kamniški ulici Šutni – je nadel modernejšo podobo in oblikoval tudi podstavek v obliki grozdov in listov z glavo angela za Layerjevo sliko Matere božje z Brezij. Načrtovanja nove kapele, kapele božjega groba, se je v kamniški cerkvi sv. Jakoba lotil po tem, ko je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Nevljah na novo uredil krstilnico. Ta je res vredna ogleda – nad njenim vhodom boste opazili lok, ki je prekrit s čipkasto kovinsko mrežo. Iz nje se v nebo dviga ptica, simbol Sv. duha. 

Mojster je resda snoval velike stavbne projekte, toda inovativno je oblikoval tudi številne majhne predmete, še zlasti tiste, ki se uporabljajo pri cerkveni liturgiji. V župniji Metlika vprašajte za kelih, narejen po Plečnikovih načrtih. Ta je poseben zaradi okrasja, saj ga krasijo staroavstrijski srebrniki, goldinarji, kar je za liturgični predmet nenavadna izbira. Njegove kelihe hranijo še v Kamniku in Radovljici, za cerkev sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki pa je oblikoval tudi ciborij. 

Kelih po Plečnikovih načrtih, Metlika

• Posebne stavbe in urbanistične rešitve

Najpomembnejši objekt med obema svetovnima vojnama in najbolj značilna stavba v Celju je Ljudska posojilnica. Njenega pročelja ne morete spregledati – stebriščni balkoni v treh nadstropjih krasijo glavni vhod. Objekt je nastal kot diplomsko delo Plečnikovega študenta Vinka Lenarčiča, danes pa »Plečnikov vogal«, kot ga še imenujejo, začenja počasi znova izžarevati nekdanjo živahnost. 

Plečnik je pripravil tudi več urbanističnih rešitev za ureditev mesta – tako Kamnika kot Metlike in Kostanjevice na Krki. 

V Kamniku postojte na Glavnem trgu, ki vas bo očaral z zanimivimi fasadami in vodnjakom (slednjega je oblikoval Plečnikov asistent Anton Bitenc) – prve načrte za ureditev kamniškega mestnega jedra je Plečnik izdelal že pred prvo svetovno vojno. Nekaj posebnega je Lectarjeva hiša – svečarna Stele, med glavnim trgom in frančiškanskim samostanom, v kateri še vedno hranijo Plečnikove predloge za krašenje sveč, v tej znani kamniški prodajalni sveč pa si lahko ogledate tudi kmečko opremo, ki jo je zasnoval. Svečarna je tudi del vodenega doživetja po Plečnikovi zapuščini v Kamniku. Značilni plečnikovski slog boste opazili na kamniškem mestnem železniškem postajališču – sicer projektu Plečnikovega učenca Vinka Glanza –, še bolj pa na Plečnikovem betonskem mostu čez Nevljico. V bližnjo Kamniško Bistrico se zapeljite do lovske koče kralja Aleksandra. Naročnik, kralj Aleksander I. Karadžordžević, je ni mogel prav dolgo uporabljati, saj je le nekaj tednov po dokončanju umrl v atentatu. Ko bo objekt deležen potrebne temeljite prenove, si boste lahko ogledali tudi dobršen del originalne opreme, namenjene kraljevemu paru.

Kljub pomembnim javnim priznanjem so Plečnika sodobniki močno kritizirali, češ da ni dovolj moderen, hkrati pa njegove umetnosti niso znali umestiti v noben umetnostni slog. Veličino njegovega opusa kot »odsev osebnostne drže do vsega, kar more človek v enem življenju izkusiti in spremeniti v umetniško izkušnjo« so začeli, zlasti po zaslugi tujih kritikov, razumevati šele desetletja po smrti.

Ob prenovi rojstne hiše skladateljev Ipavcev v Šentjurju leta 1937 so k sodelovanju pritegnili tudi Plečnika. Ta je predlagal več rešitev znotraj in zunaj hiše, med njimi je najbolj prepoznaven vodnjak na vrtu. Tu lahko posedite in uživate v prepletu glasbene in arhitekturne dediščine.

Poleg urbanistične ureditve je za Metliko izdelal tudi arhitekturne načrte za štiri javne zgradbe: mestno poglavarstvo, ljudsko in strokovno šolo ter metliško pokopališče, pri tem pa se je opiral na svojo prvo diplomantko in tesno sodelavko Gizelo Šuklje, po rodu Metličanko. 

Plečnik je prijateljeval z več ženskami, nikdar pa se ni z nobeno intimneje povezal. Zelo intenziven je bil njegov odnos z izobraženko, magistro farmacije Emilijo Fon, ki je v Kostanjevici na Krki vodila zasebno lekarno. V skoraj 25 letih platonske zveze, o kateri je bil pred leti posnet simpatičen igrano-dokumentarni film, sta si izmenjala več kot 300 pisem, njunega prijateljstva pa ni hotel poglobiti v kaj več. Na njeno pobudo je za Kostanjevico zasnoval več načrtov, med drugim za notranjo opremo in logotip njene lekarne. Drzno si je na otoku, ki ga sicer nikdar ni obiskal, zamislil tudi oživitev prečne osi; sled tega je danes leseni Tercijalski most, imenovan tudi most ljubezni, ki si ga lahko ogledate.

Plečnik je bil zelo vedoželjen in je ogromno prebral. Iz korespondence z Emilijo lahko vidimo, da je bil tudi izjemen literarni ustvarjalec.

Verjetno najbolj znan objekt v Kranju, ki nosi Plečnikov podpis, je Prešernovo gledališče, ki mu je mojster dodal arkade in značilno oblikovane luči. Njegov slog boste prepoznali tudi ob rožnovenski cerkvi: tu si je z vodnjakom in stopniščem z arkadami zamislil monumentalen vhod v mesto. Tretji prepoznavni objekt v Kranju pa je Bežkova vila, ki jo je zasnoval za kranjskega zdravnika Bežka in ki nezadržno kliče po obnovi.

Plečnikova arhitekturna dediščina nas opominja na pomen zaščite objektov kulturne dediščine, ki bi ji morali v prihodnje nameniti več pozornosti. 

Od begunjske graščine Katzenstein, nedaleč od Radovljice, vas bo skozi drevored sprehajalna pot pripeljala do senčnice Brezjanke ali Murke in razglednega paviljona s kapelico sv. Jožefa, ki se ga je prijelo ime Jožamurka. Načrt za oba objekta je Plečnik izdelal po naročilu sester usmiljenk. Na Brezjah je muzej jaslic, v katerem si lahko ogledate tudi zanimive stilizirane lesene jaslice, izdelane po Plečnikovi zamisli.

• Spomeniki in nagrobniki

Plečnika so večkrat prosili, da bi oblikoval družinske nagrobnike, in prošnjam je rad ustregel. Njegov prepoznavni slog boste tako opazili na družinskih nagrobnikih na kamniškem pokopališču in v bližnjih Mekinjah ter v Kostanjevici na Krki, kjer je družinski grob Fonovih, v katerem je pokopana tudi Emilija Fon.
Po vojni je ustvaril več kot 20 spomenikov NOB, med njimi sta spomenika na Seidlovi cesti in v Bučni vasi v Novem mestu. Za Ptuj je pripravljal tudi načrt za mavzolej, ki pa ni bil realiziran.

Zanimivosti o mojstru Plečniku

• Prve uspehe je na Dunaju dosegel z oblikovanjem pohištva za premožne meščane.
• Ker se je bal, da ne bo preživel druge svetovne vojne, si je že leta 1941 dal narediti nagrobni spomenik.
• Bil je eden prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
• Dobil je Prešernovo nagrado, več častnih doktoratov, bil je častni meščan Ljubljane in častni član Kraljevega združenja britanskih arhitektov.
• Ena od njegovih idej je bila, da bi Ljubljanski grad podrli in namesto njega tam zgradili parlament.
• Vedno je bil oblečen v temna oblačila.
• Samega sebe je opisal kot človeka divje narave. Znal se je besno znesti nad ljudmi, znal pa je biti tudi umirjen in ljubezniv. Protislovnost se je kazala tudi v njegovi arhitekturi.
• Za svoje projekte izven profesure ni zahteval plačila, hvaležne stranke so mu zato redno nosile darove, kot sta bila cviček in žganje.

Vas zanimajo najlepše zgodbe naših mest? Izberite top mestna doživetja in zgodovinska mesta Slovenije spoznajte na drugačen način.