Vstopite v podzemni svet zgodovinskih mest

Ste se že kdaj spraševali, kaj se skriva pod vašimi nogami? Pod površjem Slovenije in slovenskih zgodovinskih mest najdete osupljive naravne čudeže, bogato zgodovino in legende, ki razvnemajo domišljijo. V Kostanjeviški jami boste občudovali krhke kapnike igrivih oblik, v Antonijevem rovu raziskovali rudarsko dediščino znamenitega idrijskega rudnika, v brežiških kremenčevih jamah repnicah in ptujskih rovih okušali izvrstna vina. Če iščete izlet v zgodovinska mesta, ki ponuja nekaj drugačnega, je tamkajšnji podzemni svet odlična izbira.

V kraljestvo večne teme

Ko se spustite v jamo, se podate v odmaknjeno kraljestvo pod površjem, ki so ga oblikovala dolga tisočletja neznatnih, a vztrajnih sprememb. Kapljica za kapljico, in nastal je čudovit in skrivnosten svet. Ste že raziskali najbolj znane slovenske jame?

Škocjanske jame vas očarajo z izjemnimi podzemnimi kanjoni, njihove lepote so našle pot na seznam Unescove svetovne dediščine. Postojnska jama je ena najbolj obiskanih jam v Evropi, njen podzemni vlakec vas odpelje v dom človeške ribice. Snežna jama ni le najvišje ležeča jama pri nas, edinstvena je tudi zaradi svojih ledenih formacij. Jama Vilenica, prva turistična jama na svetu, že stoletja priteguje obiskovalce z naravnimi biseri in združuje kulturnike na mednarodnem literarnem festivalu. Jame pa boste našli tudi v slovenskih zgodovinskih mestih.

Kostanjeviška jama v Kostanjevici na Krki

Kostanjevica na Krki ni le mesto umetnikov in kulture, bogata je tudi njen narava. Kostanjevičani vam ponosno razkažejo svoj podzemni biser, Kostanjeviško jamo, v kateri so podzemni tokovi in tektonski premiki ustvarili razgiban svet pod Gorjanci in tipične kapniške tvorbe z domiselnimi imeni. Na vodenem ogledu vas popeljejo po urejenem delu jame, ki si ga je za svoj dom vzela največja kolonija netopirjev podkovnjakov na Slovenskem.

• Kostanjeviška jama je odprta med 15. aprilom in 31. oktobrom. Vodeni ogled traja približno uro, primeren je za vso družino.

Sveta jama v Kopru

V gozdičku nedaleč od gradu na Socerbu, od koder se odpira čudovit razgled na Koper, najdete vhod v prav posebno jamo. Sveta jama je kraška jama, ime pa je dobila zaradi legende o sv. Socerbu, ki se je pred preganjanjem skril vanjo in v njej živel kot puščavnik ter zdravil bolne. Sveta jama je posebna tudi zato, ker so v njej stoletja maševali, in je edina slovenska jama, ki ima podzemno cerkev.

• Sveto jamo si lahko z vodičem ogledate vsako nedeljo ob 14. uri.

Repnice v Brežicah

Ste za posebno vinsko doživetje? Obiščite Brežice, kjer so v kremenčevem pesku izkopane več kot 200 let stare jame – repnice, sprva namenjene shranjevanju repe, danes pa večinoma preurejene v vinske kleti. Najdete jih v brežiških vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko. Repnice s stalno temperaturo ponujajo idealne pogoje za zorenje vin, nekatere izmed njih krasijo zanimivi ornamenti na stropu ali stenah.

• Obiščite repnico Najger in v njej poskusite izvrstna vina Bizeljskega ter hišne specialitete.

Podzemni rovi

V nekaterih zgodovinskih mestih najdete prostore pod zemljo, ki so skozi stoletja služili različnim namenom, od skrivališč do shranjevanja dobrin ter seveda najpomembnejšemu, rudarjenju. Danes so številne od teh podzemnih struktur odprte za obiskovalce in ponujajo priložnost, da pokukate v manj znane plasti zgodovine, prinašajo pa vam tudi posebna doživetja, kulinarična in celo športna, kot je kolesarska ali kajakaška pustolovščina globoko v podzemlju Pece. Odkrijte, kaj ponujajo rovi slovenskih zgodovinskih mest.

Rovi pod starim Kranjem

Pod mestnim jedrom Kranja se razprostira 1300 metrov dolg sistem rovov, ki so bili zasnovani kot mestno zaklonišče. Rovi pod starim Kranjem vam ponujajo priložnost za sprehod skozi zgodovino, občudovanje kapnikov in spoznavanje življenje človeške ribice v Info centru SOS proteus. Poleg rednih vodenih ogledov v rovih prirejajo tudi prireditve, kot je priljubljena Vinska pot, kjer lahko okušate najboljša slovenska vina v podzemnem ambientu.

• Rove pod starim Kranjem si lahko z vodičem ogledate ob torkih, petkih, sobotah in nedeljah.

Šentanski rudnik v Tržiču

V Podljubelju, nedaleč od Tržiča, najdete šentanski rudnik, sistem pet kilometrov rovov, v katerem so rudarji kopali cinabarit in iz njega pridelovali živo srebro. Zanimivo je, da so nahajališče obiskali in ocenili rudarji iz idrijskega rudnika in da je v njem delalo tudi kar nekaj žensk. Odkrijte zgodovino rudnika in njegovo geološko bogastvo, poiščite škrata Šentančka, ki naj bi še zdaj varoval rudarske zaklade.

• Šentanski rudnik si lahko ogledate z vodičem po predhodni najavi v TPIC Tržič.

Rovi pod Ptujskim gradom

Ste vedeli, da se pod mogočnim Ptujskim gradom vije mreža rovov? Nastali so kot skrivni prehodi in skladiščni prostori in so se uporabljali za vojaško zaščito in za shranjevanje vina. Odkrijte zgodovino in urbane legende antičnega mesta Ptuj.

• Rove pod Ptujskim gradom si lahko ogledate vsako soboto ob 14. uri. Družine se boste lahko preizkusile v pravi pustolovščini, družinskem pobegu iz grajskega rova. Svoje podzemno doživetje izberite tukaj.

Antonijev rov v Idriji

Enega najbolj znanih rovov pri nas najdete v nekdanjem rudniku živega srebra Idriji, drugem največjem tovrstnem rudniku na svetu, ki je del Unescove svetovne dediščine. Sprehodite se skozi Antonijev rov in odkrijte zgodbe idrijskih rudarjev, ki so v petih stoletjih izkopali več kot 700 kilometrov rovov. Občudujte podzemno kapelo sv. Trojice iz 18. stoletja ter spoznajte legendo o jamskem škratu Perkmandlcu, ki je rudarjem kazal pot do bogate rude. Ne zamudite priložnosti za vpogled v 240 milijonov let geološke preteklosti.

• Antonijev rov je odprt za obiskovalce skozi vse leto, pri čemer se urnik ogledov prilagaja glede na mesec. Poiščite svoj najljubši termin.

Savske jame na Jesenicah

Železova ruda je močno zaznamovala razvoj železarstva na Jesenicah, saj so v rovih Savskih jam rudo kopali že v 14. stoletju. Kako je potekal težak vsakdan jeseniških rudarjev, boste najbolje spoznali, če se podate po Stari rudni poti. Ta vas popelje mimo jeseniških kulturnih znamenitosti, kot je fužinarsko naselje Stara Sava, pa vse do rudarskega območja Savske jame. Podajte se po poti, po kateri so štiri stoletja prevažali železovo rudo iz savskih rudnikov.

• Savske jame, to nekdaj izjemno bogato nahajališče železove rude, so delovale do leta 1904. Od številnih rovov je danes ohranjen in viden le še vhod v Korlnov rov. Ne spreglejte vidnih sledi zaviranja vozov, ki so jih furmani uporabljali za prevoz rude. Pohod po Stari rudni poti traja tri ure in pol.

Podzemna posebneža

V slovenskih zgodovinskih mestih boste odkrili tudi zgodbe, ki niso nastale ne v jami ne v rovu, pa so s podzemnim svetom kljub temu neločljivo povezane.

Črni močeril v Črnomlju

Čeprav živi v čistih kraških podzemnih vodah zelo majhnega področja Bele krajine, vam ponuja edinstveno priložnost, da si ga ogledate v živo. To je črni močeril ali črna človeška ribica, ki jo na svetlo občasno naplavi v izviru Jelševnik v bližini Črnomlja in so jo odkrili tri stoletja po bolj znanem belem sorodniku. O tej jamski dvoživki, ki jo zelo ogroža onesnaževanje okolja, lahko izveste vse na razstavi na kmetiji Zupančič v bližini izvira Jelševnik.

• Vodeni ogledi infocentra so možni od torka do nedelje po predhodnem dogovoru.

Celjsko mesto pod mestom

Pod površjem Celja se boste podali v čas antičnega Rima. V kleti Knežjega dvora si lahko ogledate posebno razstavo Celeia – mesto pod mestom, kjer lahko občudujete ohranjene rimske ceste, mestna vrata in temelje starodavnih vil, posebno zato, ker so eksponati ohranjeni in situ, na izvirnem kraju najdbe. Doživite bogato zgodovino mesta, ki je nekoč veljalo za drugo Trojo.

• Razstavo Celeia – mesto pod mestom si lahko ogledate od torka do sobote med 10. in 16. uro. Pokrajinski muzej Celje pripravlja tudi tedensko vodstvo po razstavi.

 

Vas zanima, kako so nekoč živeli v zgodovinskih mestih, kakšna bivališča so si ustvarili? Odkrijte bivanjsko kulturo naših prednikov in doživite delček skupne preteklosti.