Podelitev priznanj za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine
Vabljeni na razglasitev priznanj za uspešno izvedeno prenovo objektov kulturne dediščine v letu 2018.
Priznanja bomo podelili v sredo, 30. januarja ob 14.00 v Jakčevem domu v Novem mestu.
S podelitvijo priznanj zaslužnim lastnikom se Združenje zgodovinskih mest Slovenije s partnerji priključuje zaključku evropskega leta kulturne dediščine 2018.
Partnerji Šole Prenove: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenje zgodovinskih mest Slovenije ter Srednja gradbena, geodetska in okolje varstvena šola Ljubljana smo v prazničnem letu evropske kulturne dediščine dodali svoj prispevek k razvojnemu ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine. Med 50 prijavljenimi projekti obnove je ocenjevalna komisija izbrala 17 kakovostno obnovljenih objektov kulturne dediščine, izmer kateri bodo trije prejeli priznanja in sicer:
- Priznanje za prenovo arhitekture
- Priznanje za prenovo notranjosti in opreme
- Priznanje za prenovo in ohranjanje izvirne dejavnosti.
Na prireditvi bo predstavljena tudi monografija Prenove, zgodbe o hišah, v kateri je predstavljenih 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine, izmed katerih bodo najboljši prejeli priznanja.
Oglejte si VABILO.
O tem, zakaj je stavbna kulturna dediščina pomembna, je svoje misli zapisala Mateja Hafner Dolenc, sekretarka Združenja Zgodovinskih mest Slovenije:
Evropska komisija je leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine ter ob tem zapisala, da ideali, načela in vrednote, ki so del evropske kulturne dediščine, ustvarjajo skupni vir spomina, razumevanja, identitete, dialoga, kohezije in ustvarjalnosti za Evropo. Kulturna dediščina je za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika. Državne in lokalne oblasti pa je ob tem tudi spodbudila k prizadevanju za varstvo, ponovno uporabo, vrednotenje in promocijo kulturne dediščine Evrope.
Razvojno varovanje stavbne dediščina, povezano z urejanjem človekovega bivalnega okolja, je prastara dejavnost zaščite, popravljanja, obnavljanja in preoblikovanja
obstoječega. Ne glede na zahtevnost in obseg prenove, od preproste utrditve do zahtevne prilagoditve celote novi uporabnosti, je neizogibno vpletanje novega. V praksi
so uspešni primeri pokazali, da se lahko stari hiši življenje podaljša le z ukrepi, ki so v času prenove sicer sodobni, a potrebni in jih sprejema tudi konservatorska stroka.
Partnerji Šole Prenove smo v prazničnem letu evropske kulturne dediščine dodali svoj prispevek k razvojnemu ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine. Zavedamo se, da se z vsako kakovostno prenovo hiše krepijo prizadevanja, povezana z razvojnim varovanjem velikega dela splošne nacionalne kulturne dediščine in prizadevanja,
povezana z ohranjanjem pestrosti slovenskega ozemlja.
Pred nami je monografija PRENOVE, ZGODBE O HIŠAH, kjer je predstavljenih 17 uspešno in kakovostno prenovljenih hiš, objektov kulture dediščine iz različnih okolij, mest in krajev Slovenije. Vendar pa te monografije ne bi bilo brez zavzetih, predanih in odgovornih lastnikov hiš, kajti prav lastniki so prvi in najpomembnejši skrbniki
narodovega bogastva, ki ga predstavlja tudi kulturna dediščina.
Zato iskrena zahvala tem in še vsem drugim lastnikom kulturnih spomenikov in objektov kulturne dediščine v Sloveniji, ki imajo svoje “stare hiše” preprosto radi, zanje skrbijo in jim vlivajo novo življenje za prihodnja stoletja, kajti kot je zapisal Juhani Pallasmaa:
»Stavbe in mesta nam omogočajo, da lahko strukturiramo, razumemo in se spominjamo brezobličnega toka realnosti in na koncu koncev prepoznamo sami sebe in se
spomnimo, kdo smo.« (Pallasmaa, Juhani: Oči kože, 2007: str 118)
Mateja Hafner Dolenc,
Združenje zgodovinskih mest Slovenije
