HIŠA DOBROT BELE KRAJINE

Hiša v starem mestnem jedru Metlike, ki je nekoč že bila trgovina, ponuja izbrane lokalne izdelke. Tu lahko izbirate med najboljšim, kar ponujajo lokalni vinarji , sadjarji, vrtnarji, čebelarji, zeliščarji in drugi pridelovalci belokranjskih dobrot.

Mestni trg 7, T: 07 363 60 55

MESTNA HIŠA

Stavba iz leta 1869 ima pri strešni fasadi zidanih stolpičev opazen odlitek metliškega grba – gradu s krokarjema. Na zunanjem delu hiše je od leta 1928 vzidana spominska plošča v čast borcem, ki so padli med prvo svetovno vojno. V drugi svetovni vojni je bil v mestni hiši sedež narodnoosvobodilnega odbora.

Mestni trg 24

CERKEV SV. NIKOLAJA

Cerkev je prvič omenjena leta 1334. Po požarih v času turških vpadov v 16. stoletju so zgradili novo. Po požaru na začetku 18. stoletja pa so, na njenih ostalinah, leta 1759 zgradili baročno cerkev po vzoru ljubljanske križniške cerkve. Križev pot v cerkvi je delo Josipa Egartnerja. Plačal in obesil ga je Friderik Irenej Baraga, kasnejši misijonar in škof med ameriškimi Indijanci, ki je kot kaplan služboval v Metliki v letih 1828–30.

Mestni trg 14

KRIŽNIŠKA KOMENDA

Strogo vojaško in hierarhično organizirani križniki s sedežem v Vzhodni Prusiji so v Belo krajino prišli kmalu po ustanovitvi. Komenda nemškega viteškega reda v Metliki je omenjena leta 1310, že leta 1350 pa se tu omenja tudi redovni špital. Križniki, ki so bili najprej vojščaki, so bili nato duhovniki in oskrbovalci bolnih. Metliška komenda, ki skupaj s sosednjo proštijo predstavlja enoten stavbni sestav, je bila pred drugo svetovno vojno hiralnica. Danes je v njej Dom počitka za starejše občane.

Mestni trg 16

ROJSTNA HIŠA ALOJZA IN ENGELBERTA GANGLA

Alojz Gangl (1859-1935) je še v času študija na Dunaju ustvaril prvi slovenski kip nacionalnega pomena. V bronu je upodobil Valentina Vodnika, pomembnega slovenskega razsvetljenca, ki so ga leta 1888 postavili pred tedanji ljubljanski licej. V Metliki pred pokopališčem stoji njegov ekspresionistični kip Kristus – osameli popotnik. Njegov nečak, Engelbert Gangl (1873-1950), je bil književnik, šolnik in sokolski organizator. Oba sta bila rojena v isti hiši v Metliki.

Mestni trg 19

UČNA POT OBRH

Pot ob Obrhu, levem pritoku reke Kolpe, predstavlja bogato etnološko in naravovarstveno preteklost potoka in izvira pod obzidjem starega mestnega jedra Metlike. Pot do vira pitne vode za Metliko je dolga 200 metrov, na informativnih tablah ob poti pa je predstavljen podzemni in nadzemni sistem Obrha. Odpočijete si lahko na klopcah, mlajši obiskovalci pa se lahko zabavajo na otroških igralih.

IZVIR OBRHA

Izvir Obrha, s katerega so nekdaj nosili pitno vodo v mesto, je bil pomembno stičišče, ob katerem so se ženske zbirale pri pranju. Perilo so prale tako, da so na dno škafa dale stare črepinje, jih prekrile z veliko rjuho ter kose perila zlagale drugega na drugega do vrha škafa. Na perilo so položile bukov pepel, zavezan v platnenih vrečicah. Škaf je imel ob strani luknjo, ki je bila zamašena s palico. V kotlu zavreto vodo so polivale po perilu v škafu ter pustile, da se ohladi. To so ponavljale, dokler ni bilo perilo oprano. Perišče je zdaj urejeno kot doživljajsko prizorišče s škafom.

ROJSTNA HIŠA ANTONA IN IVANA NAVRATILA

Ivan Navratil (1825-1896) je bil slovenski jezikoslovec, narodopisec in urednik, ki je ustanovil prvi slovenski mladinski časopis – tednik Vedež. Zbiral je jezikovno etnološko gradivo iz Bele krajine ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Ves čas si je tudi prizadeval za uveljavitev slovenskega knjižnega jezika. Anton Navratil (1832–1897) je bil ustanovitelj metliške čitalnice in kar 20 let njen predsednik. Oba sta se rodila v isti hiši v Metliki.

Partizanski trg 30

METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVRATIL

V Metliki so nekoč mladi na vuzemski (velikonočni) ponedeljek plesali in peli plese ter igre t. i. metliškega obredja. O tem je že leta 1849 pisal Ivan Navratil. Leta 1936 je bila v Metliki ustanovljena prva folklorna skupina. To dediščino od leta 1976 nadaljuje MFS Ivan Navratil, ki goji plese in pesmi celotne Bele krajine. Skupina je gostovala domala v vseh evropskih državah. Pod okriljem skupine deluje tamburaška zasedba, ki plesalce spremlja na nastopih.

SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ DR. BRANKA BOŽIČA

Muzej, ustanovljen leta 1969, ob praznovanju 100-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem z ohranjenimi uniformami, čeladami, sekiricami in drugim gasilskim orodjem predstavlja čas pred prvo svetovno vojno. V muzeju, imenovanem po dolgoletnem predsedniku gasilske zveze Slovenije, je razstavljena nekdanja gasilska tehnika na štirikolesnih vprežnih vozovih, v paviljonu ob stavbi pa so razstavljene številne ročne gasilne brizgalne. Najstarejša je iz leta 1836.

Trg svobode 5, T:

METLIŠKI GRAD

Metliški grad stoji na najvišji točki pomola med potokoma Obrh in Bojica. Srednjeveške listine ga prvič omenjajo leta 1338, verjetno pa je njegova zasnova precej starejša. V notranjosti grajske stavbe je prostorno dvorišče, ki ga obdajajo arkade. Grad je imel pomembno obrambno vlogo v času turških vpadov v 15. in 16. stoletju. Po požarih leta 1705 in 1790 je nekdanja trdnjava dobila videz mestne rezidence.

Trg svobode 4

BELOKRANJSKI MUZEJ

Stalna razstava v metliškem gradu predstavlja Belo krajino od prazgodovine do sredine 20. stoletja z arheološko zbirko z najdbami iz najstarejših časov, s kulturnozgodovinsko zbirko, ki prikazuje čas od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc, in z etnološko zbirko o »Belih Kranjcih«, ki so bili znani po svoji beli noši. Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja, med katerimi izstopa čas med drugo svetovno vojno, ko je bilo med Kolpo in Gorjanci edinstveno svobodno partizansko ozemlje.

Metliški grad, Trg svobode 4, T: 07 306 33 70

VINOTEKA ŠTURM

V vinoteki v pritličju Metliškega gradu lahko okušate najrazličnejša vina: bela, rdeča ali roze, mladostna ali zrela, suha ali sladka, mirna ali peneča. Grozdje za odlična vina Šturm raste na družinskem posestvu v bližnjih Vidošičih, le nekaj kilometrov od centra Metlike.

Grajska klet, Trg svobode 4, T: 031 632 470

KIP PESNIKA OTONA ŽUPANČIČA

Oton Župančič (1878–1949), rojen v belokranjski vasi Vinica, je v času svojega življenja užival sloves največjega živečega slovenskega pesnika. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, prvi predsednik slovenskega PEN in eden od prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov doprsni kip je leta 1978 postavilo Belokranjsko muzejsko društvo, izdelal ga je akademski kipar Zdenko Kalin. V Vinici si lahko v njegovi rojstni hiši ogledate muzejsko zbirko o belokranjskem mojstru besed.

KAMBIČEVA GALERIJA

Zbirko nacionalnega pomena, ki sta jo Metliki leta 2003 podarila zakonca Kambič, sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti (slike na steklo, pohištvo, ure, svetila, umetnoobrtni izdelki) in likovna dela različnih slovenskih umetnikov: od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih ustvarjalcev. V hiši je tudi zbirka, posvečena donatorjema – dr. Vinku Kambiču in operni pevki Vilmi Bukovec Kambič.

Cesta bratstva in enotnosti 51, T: 07 305 83 32

HIŠA BARE JURIČINE

Hiša, vrisana v franciscejski kataster že leta 1824, je pomemben metliški kulturni spomenik. Hiša s tlorisom v obliki črke L spada med 100 najlepših kmečkih hiš v Sloveniji. S svojo prvobitnostjo še danes prikazuje bivanjske razmere in socialne razsežnosti nekdanje gradnje znotraj mestnega predela.

Frelihova ulica 4