GLAVNI TRG

Osrednji del starega mestnega jedra je največji srednjeveški trg v Sloveniji. Po celoviti prenovi je postal živahna dnevna soba mesta in privlačno prizorišče mestnega dogajanja. Trg je dobil svojo značilno obliko v 16. stoletju, ko je veljal za enega najlepših v deželi. Hiše imajo značilne kamnite arkade, nekatere pa tudi atrijska dvorišča. Nekoč prometno močno obremenjen trg je zdaj rezerviran za pešce in kolesarje.

MESTNA HIŠA – ROTOVŽ

Dvonadstropno zgradbo s poudarjenim osrednjim delom in arkadnim pritličjem so zgradili leta 1905 na mestu prejšnjega porušenega rotovža. Glavna fasada ima historične novoromanske in novogotske stavbe elemente. Z gradnjo rotovža je povezana zgodba, da naj bi ga gradili s pomočjo cvička. V času gradnje naj bi zmanjkalo vode, zidarji pa so ga nadomestili kar z lokalnim vinom.

Glavni trg 7

TURISTIČNO – INFORMACIJSKI CENTER NOVO MESTO

Tu dobite vse podatke o prenočiščih, kulinarični ponudbi, prireditvah, kulturi, športu in drugih možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Dogovorite se lahko za vodene oglede mesta in okolice. V prostorih TIC-a je na voljo bogata izbira turističnih spominkov. Mesto in okolico lahko spoznavate tudi s kolesom, lahko si sposodite običajna in električna gorska kolesa.

Glavni trg 11, T: 07 39 39 263

BREG

Ulica, ki je ob koncu 18. stoletja zrasla na ostankih dela mestnega obzidja, je največkrat upodobljena veduta slovenskega mesta. Strnjen niz stanovanjskih stavb je naslonjen na ostaline zidu in na živo skalo strmega pobočja nad reko Krko. Prebivalci ulice so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, s sušenjem mesa in oddajanjem sob podnajemnikom, še posebej dijakom. Večina stavb ima tipično podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličjem in značilnim gankom.

REKA KRKA

Največja dolenjska reka, ki ima sprva nepredvidljiv kraški značaj, se na novomeškem območju zajeda v žive skale. Skozi Novo mesto teče v dveh lepih zavojih. Stari del mesta je stisnjen na notranjo stran Krkinega okljuka. Reka, ki v zgornjem toku privlači s svojo živahnostjo, na novomeškem območju ponuja sproščeno čolnarjenje in supanje.

ROJSTNA HIŠA BOŽIDARJA JAKCA

Slikar in grafik Božidar Jakac (1899–1989) je zgodnje otroštvo preživel v hiši, na kateri lahko zdaj opazite spominsko ploščo. Naslednja leta je njegova družina preživela v stavbi na začetku bližnje Sokolske ulice. Nekdanji hotel se zdaj imenuje Jakčev dom, v njem Dolenjski muzej Novo mesto razstavlja dela iz zbirke kar 828 umetnin, ki jih je Božidar Jakac podaril rodnemu mestu. V zbirki so tudi njegove značilne vedute Brega – »vlaka vegastih starih hišic«.

Cvelbarjeva ulica 9

DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO

Dolenjski muzej v historični stavbi Križatija predstavlja izjemno arheološko dediščino izkopavanj v Novem mestu, v katerih imajo poseben pomen najdbe iz starejše železne dobe (8.–4. stoletje pr. n. št). V muzeju spoznavate tudi etnološko dediščino kmečkega in obrtniškega načina življenja na Dolenjskem ter novejšo zgodovino od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Stalna razstava Leon Štukelj 1898–1999 predstavlja življenje najuspešnejšega slovenskega športnika po številu osvojenih medalj na olimpijskih igrah.

Muzejska ulica 7, T: 07 373 11 30

KAPITELJSKI GRIČ

Novo mesto leži na sedmih gričih. Prvi in najvišji med njimi je razgledni Kapiteljski grič (253 m), ki je ime dobil po Kolegiatnem kapitlju, cerkveni ustanovi iz leta 1493. Na griču, ki dominira nad mestnimi ulicami, so tudi Šance – del ohranjenega in obnovljenega obrambnega obzidja tik ob kapiteljskih vrtovih. Ob obzidju je urejena razgledna sprehajalna pot.

STOLNA CERKEV SV. NIKOLAJA

Gotska cerkev na vrhu Kapiteljskega griča je najimenitnejši spomenik mesta in ključni simbol novomeške vedute. V najstarejši sakralni zgradbi v mestu, prvič omenjeni že leta 1428, velik oltar krasi slika znamenitega slikarja Tintoretta iz 16. stoletja. Poleg edinega Tintorettovega dela v Sloveniji v cerkev vabijo kripta prvega dunajskega škofa in bronasta reliefna vrata z upodobitvami 650-letne zgodovine Novega mesta.

Kapiteljska ulica, Kapiteljski grič

NOVI TRG

Novejše središče mesta predstavlja trg s parkiriščem, garažno hišo, poslovnimi in javnimi zgradbami, pošto, banko in različnimi lokali. Tu je tudi Kulturni center Janeza Trdine z vrhunsko ponudbo gledaliških, glasbenih, filmskih in drugih prireditev.

KETTEJEV DREVORED

Več kot 300 divjih kostanjev vas spremlja na 1,5 kilometra dolgi poti od centra mesta čez grič Marof do predmestnega Bršljina. Drevored, zasajen že leta 1891, je eno od najlepših mestnih sprehajališč. Poimenovan je po pesniku Dragotinu Ketteju (1876–1899), ki je svoja največja dela ustvaril v Novem mestu. Živel je v hiši ob drevoredu in se šolal v novomeški gimnaziji.

PRAZGODOVINSKA NASELBINA MAROF

Novo mesto velja za pomembno evropsko najdišče z največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami – situlami. Grič pomembnih arheoloških najdišč je bil poseljen že celotno prvo tisočletje pred našim štetjem. Prazgodovinsko gradišče je bilo sestavljeno iz višje akropole, utrjene z zemeljskim obrambnim nasipom, in spodnjega dela. Po Marofu vodi peščena krožna tematska pot, ki poleg predstavitve gradišča in življenja v času pred našim štetjem ponuja lepe razglede na mesto.

RAGOVSKI MOST

Privlačen leseni most od leta 1987 povezuje mesto z gozdom Ragov log. Na enem bregu reke Krke je Jerebova ulica s Parkom Evropske unije, na drugi strani mestni gozd. Območje okoli mostu, ki je bil prenovljen leta 2008, ponuja obilo možnosti za rekreacijo v naravi.

Jerebova ulica

GOZD RAGOV LOG

V mestnem gozdu, polnem sprehajalnih in tekaških poti, je tudi gozdna učna pot. Priljubljeno zeleno stičišče mesta, reke in dreves naj bi se nekoč imenovalo Vragovo. Hudič naj bi od tod nadzoroval življenje domačinov, pretkani kmet naj bi z njim sklenil stavo. Če bi hudiču uspelo v enem dnevu zgraditi jez čez reko Krko, naj bi mu kmet izročil sina, sicer pa naj bi vrag pobral šila in kopita. Peklenščku je podvig spodletel – še danes se vidi luknja v jezu in skala na bregu reke Krke, ki je hudič ni mogel pravočasno spraviti do jezu.

FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN

Vrtovi z dostopom do reke Krke, ki jih lahko opazujemo z nasprotnega rečnega brega, vabijo na raziskovanje dediščine samostana, ki je od 15. stoletja pomembno vplival na življenje mesta. V samostanu, zgrajenem leta 1472 in obnovljenem po požaru leta 1664, je najstarejša knjižnica v mestu. V stavbi je tudi vinska klet, za oglede in pokušine žganj se lahko dogovorite v Turistično informacijskem centru Novo mesto.

Frančiškanski trg 1

KANDIJSKI MOST

Železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro z zaledjem, je bil zgrajen leta 1898. Kovičena konstrukcija, ki prečka Krko v enem samem loku, dolgem kar 75 metrov, sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji.

Glavni trg

ŽUPANČIČEVO SPREHAJALIŠČE

Župančičevo sprehajališče povezuje staro mestno jedro in predel ob Bršljinskem potoku. Sprehod, ki ga v mestu začnete na Pugljevi ulici, vas ves čas vodi po nabrežju reke Krke. Ob poti so klopi za prijetne postanke, tod srečate športne površine in prispete do priljubljenega gostišča Loka.

MESTNA PLAŽA

Športni park Loka in športni park Portoval s teniškimi igrišči vabita k rekreaciji na obeh bregovih reke Krke, ki ju povezuje brv za pešce. Na desnem bregu je še mestna plaža, ki je z izposojevalnico supov in lesenih čolnov odlično izhodišče za spoznavanje Novega mesta z rečne gladine. Odsupajte pod dvema mostovoma in si oglejte Breg in Frančiškanski samostan z nove perspektive.

Beach Bar Loca, Topliška cesta 2c, T: 064 12 99 22