SUHA KRAJINA

Žužemberk je središče Suhe krajine, kraškega sveta na severozahodu Dolenjske. Ime pokrajine je povezano s prepustno zemljo in apnenčasto podlago. Večina vode tu ponikne v podtalnico, na površju je ostane le malo. Suho krajino z zgornjim tokom reke Krke obkrožata Korinjska in Ajdovska planota.

SPOMINSKI PARK ZNANIH SUHOKRANJCEV

Štiri obeležja, petnajst bronastih reliefov in devet granitnih stebrov predstavlja 40 znanih Suhokranjcev. Med njimi so duhovniki, profesorji, pisatelji, politiki, slikarji, vitez in knez, admiral, pilot, filmska igralka … Na bronastih reliefih sta poleg drugih pomembnih osebnosti upodobljena tudi svetovno znani alpinist Tomaž Humar in olimpijski zmagovalec Leon Štukelj.

Grajski trg 33

ŽUŽEMBERŠKI GRAD

Na vhodnem grajskem portalu je bila nekdaj vklesana letnica 1000. Glede na to naj bi dal prvo utrdbo na tem mestu pozidati že Viljem I., mož svete Eme. Prva pisna omemba gradu sega v leto 1295, ko so ga kupili goriški grofje. V 14. stoletju je grad prešel v roke Celjskih grofov, stoletje kasneje pa je bil v lasti Habsburžanov. Cesar Ferdinand ga je v 16. stoletju prodal rodbini Turjačanov oz. Auerspergov. Grad je dobil obrambne stolpe in mogočno bastiljo. Auerspergi so imeli grad v lasti vse do 2. svetovne vojne. Leta 1943 je bil grad v bojih požgan, Žužemberk pa je bil leta 1945 tudi raketiran, postopna obnova se je začela po letu 1960.

Grajski trg 1

REKA KRKA

Krka, ki svojo pot po površju začenja v kraškem izviru v zahodni Suhi krajini, v svojem zgornjem toku teče po ozki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma. Na poti se reka neopazno povečuje, saj vanjo pritekajo vode iz kraškega podzemlja. Krka je največja dolenjska reka in druga najdaljša reka, ki teče samo po ozemlju Slovenije. Od izvira do izliva v redko Savo preteče okoli 100 kilometrov. Na območju Žužemberka je na reki naravno kopalno območje, primerno za plavanje. Reka privlači tudi ribiče in ljubitelje čolnarjenja.

POŽARNA BRAMBA ŽUŽEMBERŠKA

Društvo, ustanovljeno leta 1888, je že v prvem letu svojega delovanja z močno podporo trških veljakov zgradilo gasilsko shrambo in poleg manjšega orodja kupilo tudi brizgalno. Požarna bramba je z njo še isto leto uspešno omejila požar na eni od trških hiš. Ustanovitev brambe je navdušila tudi izseljence, ki so društvu v domačem Žužemberku leta 1891 poslali prapor. Prvo močnejšo brizgalno je društvo z zbranimi finančnimi prispevki kupilo leta 1895, z njo so pred večjimi požari ubranili domala vsako suhokranjsko vas.

PGD Žužemberk, Grajski trg 42

MUZEJ ZNANIH SUHOKRANJCEV

V preddverju in na stopnišču šole so postavljene muzejske vitrine, napolnjene z rokopisi, dokumenti, predmeti, knjigami in fotografijami znanih Suhokranjcev. O vsakem so učenci šole pripravili raziskovalno nalogo. Med najbolj dragocenimi predmeti je lupa s srebrnim ročajem, ki jo je olimpioniku Leonu Štuklju podaril župan New Yorka. Šolski projekt, začet leta 2001, je bil predhodnik Spominskega parka znanih Suhokranjcev.

Osnovna šola Žužemberk, Baragova cesta 1, T: 07 308 70 22

ROJSTNA HIŠA ZALLE ZARANE

Zalla Zarana je umetniško ime Rozalije Sršen (1897–1967), rojene v Žužemberku. Družina se je kmalu preselila v Vipavo in nato v Ljubljano. Najstnica Rozalija je hodila v večerno šolo, se učila angleški jezik, knjigovodstvo, strojepisje in druge predmete trgovske stroke. Ko je bila stara 17 let, se je podala na pot v Ameriko, v Los Angeles. Že leta 1921 je dobila prvo pomembnejšo vlogo v hoolywoodskem filmu. Nastopila je v 20 nemih filmih, igrala pa je tudi v gledališču. Na pročelju njene rojstne hiše je igralki v čast postavljena spominska plošča.

Breg 21

LEHNJAKOVI PRAGOVI NA REKI KRKI

Reka Krka je edina večja slovenska reka, ki odlaga lehnjak ali »lahki kamen«. Nastaja z odlaganjem kalcijevega karbonata na mahove in drugo vodno rastlinje. Značilno luknjičast in lahek kamen tvori lehnjakove pragove. Najštevilnejši in najlepši so v zgornjem toku reke Krke, med Zagradcem in Žužemberkom. Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage.

HIŠA VINKA GLOBOKARJA

Vinko Globokar, v Franciji živeči pozavnist, skladatelj, dirigent, profesor na uglednih glasbenih akademijah in avtor več publikacij o glasbi, se rad vrača v Suho krajino, od koder izvirajo njegovi starši. Velja za pomembnega raziskovalca zvokov. Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo in je prvi častni občan Občine Žužemberk.

Nad Miklavžem 8

CERKEV SV. NIKOLAJA – SVETI MIKLAVŽ

Začetki najstarejše ohranjene cerkve v Žužemberku segajo v 13. stoletje, večje predelave pa je notranjost cerkve doživela v 17. stoletju. V cerkvi so ohranjene freske iz sredine 15. stoletja. Fresko Adama in Eve pripisujejo Janezu Ljubljanskemu, znamenitemu slikarju tedanje dobe.

Nad Miklavžem 5

AUSERSPERGOVA ŽELEZOLIVARNA

Auerspergova železarna na Dvoru je bila med najpomembnejšimi industrijskimi obrati Dolenjske. Njeni lastniki so bili Auerspergi, Turjačani. Dovoljenje za postavitev plavža in fužine so dobili leta 1763, s proizvodnjo pa so začeli leta 1796. V 19. stoletju se je fužina preusmerila v železolivarstvo. Izdelovali so stroje, strelivo, mostove, vodovodne cevi, vodnjake, peči, gradbene elemente, nagrobne spomenike ter uporabne in okrasne predmete za hišno rabo. V železo-livarskem muzeju si lahko ogledate zbirko izvornih ulitkov, zgodovino livarstva na Dvoru ter prikaze taljenja, izdelave forme in litja.

Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744

TOMAŽEV MOST LJUBEZNI

Bregova reke Krke, ob katerih so nekoč delovali mlini, je do leta 2010 povezoval most, zgrajen že v 19. stoletju in obnovljen po drugi svetovni vojni. Leseni most je bil po poplavah le še delno prehoden. Leta 2014 ga je nadomestil povsem nov, 53 m dolg most, ki ima betonske temelje in lesene stebre.

Zakaj se imenuje most ljubezni? Tomažev most ljubezni se imenuje po zaslugi letos preminulega Frančiška Novaka, po domače Vauptovega Franceta, ki je pojasnil, da so se Žužemberški otroci ob mostu učili ljubezni, saj so se na mostu in ob mostu poljubljali in …

Trške njive 44
Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744