V objem rek, tradicije in kulture
Črnomelj, največje mesto Bele krajine, je s svojimi zvezdasto oblikovanimi potmi na vse strani najboljši začetek za odkrivanje sveta med Gorjanci in belokranjskimi rekami.
Po zaklade Bele krajine
V središču Črnomlja na Trgu svobode zagotovo opazite najstarejšo in najmogočnejšo zgradbo v mestu. Črnomaljski grad (1), ki je danes sedež občine, je že v 12. stoletju nadzoroval vstop na območje okljuka dveh rek. V kletnih prostorih gradu vas čaka Zakladnica (2). Virtualno in čutno srečanje s posebnostmi Bele krajine napolni vašo malho popotniških želja! Po izstopu iz prostora posebne energije jih začnite uresničevati z odkrivanjem največjega belokranjskega mesta.
S parkirišča pred gradom se zaglejte v Stoničev grad (3), ki je nastal s povezavo treh mestnih hiš. Pod obokom te zanimive zgradbe vodi ulica Na utrdbah. Pojdite po njej in po nekaj korakih zavijte levo v ozek prehod med hišami. Na koncu prehoda zavijte desno proti mostu.
K sotočju rek
Pogled čez križišče vas vabi h Korenovi hiši (4), ki s svojim vogalnim pomolom označuje južni vstop v mesto. V zgradbi z začetka 20. stoletja je zdaj ekološka tržnica. Pot nadaljujte proti glavnemu mostu. Na njegovi levi strani se po stopnicah spustite do točke, s katere je lepo vidno Črnomaljsko tromostovje (5). Na koncu stopnic se približate sotočju dveh rek. Lahinja in Dobličica na svojem skupnem okljuku že od pradavnine ustvarjata prijazen prostor za ljudi, njuni strugi pa sta dom številnih rib, ptic in drugih živalskih in rastlinskih vrst.
Namig: Razglede na reko dopolnite z Okusi Bele krajine. Desno od Tromostovja poiščite gostilno Müller, družinsko restavracijo s tradicijo, kjer razvajajo z lokalnimi dobrotami.
Med netopirje in v vse čase Črnomlja
Od rečnega okljuka se povzpnite po stopnicah do Cerkve Sv. Duha (6) z mozaiki in apsido iz poznoantične dobe. V cerkvi, ki je zdaj prizorišče kulturnih dogodkov, lahko na zaslonu opazujete življenje cerkvenega podstrešja, ki je v poletnem času ena od največjih porodnišnic netopirjev v Sloveniji. Po izstopu se usmerite levo k Primožičevi hiši (7). Nekdanji dom pomembne učiteljice je zdaj hiša belokranjskih rokodelcev. Tu lahko kupite izdelke domače in umetnostne obrti. Pot naprej vas pripelje do župnišča in Pastoralnega centra (8). Na tem območju so bile odkrite pomembne najdbe iz prazgodovinske, antične in srednjeveške dobe. Na razstavi Mesto pod mestom jih opazujete skozi steklo pod vašimi nogami.
Po ulici kulture
Že od cerkve naprej se sprehajate po ulici, ki jo domačini poznajo kot ulico kulture. V Rojstni hiši Mirana Jarca (9), pesnika in pisatelja, po katerem je ulica tudi poimenovana, si oglejte Mestno muzejsko zbirko Črnomelj. Po doživetju zgodbe o treh tisočletjih življenja tega koščka sveta, nadaljujte pot na Petrov trg. Tu že več kot sto let stoji Stara šola (10). V prepoznavni zeleni stavbi zdaj domuje Glasbena šola. Če so njena vrata odprta, se lahko ozrete na njeno kamnito stopnišče. S trga se spustite do Ulice Staneta Rozmana. Na njenem vogalu je Turistično informacijski center (11) s prodajalno certificiranih izdelkov kolektivne blagovne znamke Belokranjsko/Bela krajina Finest.
Namig: Pred nadaljevanjem poti si privoščite sladek postanek v lokalni slaščičarni, ki ima v poletnem času teraso na Petrovem trgu.
K hvalnicam boga in življenja
Po izhodu iz Turistično informacijskega centra pogled pritegne Sinkovičeva hiša (12). Nekdanja gostilna in mesarija ohranja izvirno podobo z začetka 20. stoletja. Od tod se usmerite k župnijski cerkvi Sv. Petra (13) s fresko Sv. Krištofa na zvoniku in ogleda vrednimi deli v notranjosti. Ob cerkvi se ustavite ob Vodnjaku pitniku (14), ki je s svojo zasnovo hvalnica življenju od rojstva do smrti in hkrati opozarja na pomen vode. Osvežite se s požirkom! Od tod se ozrite še proti Posojilnici (15) s členjeno fasado, nato pa se pojdite v smeri, ki jo nakazuje polžasto oblikovan ponor vode na vodnjaku. Prispeli boste do Komende (16) nekdanjih nemških vitezov. Na slikoviti zgradbi z arkadami, v kateri zdaj uraduje sodišče, poiščite kamnito ploščo z grbom križniškega reda.
Po mir nad mesto
Po pločniku nadaljujte pot proti zgornjemu delu Črnomlja. Po nekaj minutah hoje prispete do stopnic, ki vodijo mimo Spomenika padlim v 1. svetovni vojni (17). Pojdite še naprej po stopnicah navzgor in se na vrhu napotite po Šolski ulici. Ko na koncu ulice prečkate glavno cesto, ste v parku Griček. Po stezi se povzpnite na vrh Grička s Spomenikom NOB (18). Spomini na velike vojne so vas pripeljali na razgledno točko miru. Posedite na klopi in uživajte v razgledu na Črnomelj. Z Grička se spustite po drugi strani. Steza vas pripelje do ceste, ki vas mimo šole, telovadnice in knjižnice vodi do prostorov nekdanje in sedanje kulturne ustvarjalnosti.
Na prizorišča velikih dogodkov
Na začetku Ulice Otona Župančiča, slovitega belokranjskega pesnika, je Kulturni dom Črnomelj (19). V času druge svetovne vojne, ko je bil Črnomelj del prvega osvobojenega ozemlja v Sloveniji, so tu na pomembne zasedanju ustvarjali temelje prihodnje države. Na to opozarjajo kipi narodnih herojev in relief Jakoba Savinška. V domu je na ogled razstava Domovina je Kultura. Od tod vas 10 minut hoje v smeri proti železniški postaji pripelje do naravnega amfiteatra Jurjevanska draga (20), kjer je vsako leto junija najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Jurjevanje pritegne folklorne skupine in obiskovalce iz vsega sveta.
Namig: Preden zavijete k Jurjevanjski dragi, se ustavite v kavarni in slaščičarni Sweet & Rich, ki med drugim slovi po domačem sladoledu.
K spomenikom nekdanje in sedanje države
Pot naprej po Kolodvorski ulici vas pripelje do Spomenika osamosvojitve Slovenije (21). Plošče v tleh opozarjajo na pomembne časovne točke v zgodovini Bele krajine. Na drugi strani ceste lahko na Spomeniku partizanskim letališče (22) med drugim opazite grb nekdanje države Jugoslavije, ki je nastajala tudi s pomočjo letal, ki so v 2. svetovni vojni pristajala v Beli krajini. S tem časom je povezana tudi parna lokomotiva (23), ki stoji pri železniški postaji. Z njeno pomočjo so v času vojne Črnomlju zagotavljali elektriko.
Odcep za potep
Na obisk k črnemu močerilu
Slovenija je dežela slovite človeške ribice, Bela krajina pa je edini dom njenega nenavadnega sorodnika črnega močerila (Proteus Anguinus parkelj). Skoraj povsem črna jamska dvoživka z rdečimi škrgami živi le v podzemnih vodah na majhnem, okoli 100 km2 velikem območju okoli Črnomlja. To posebno bitje lahko spoznate v Info centru črne človeške ribice na Jelševniku.
Do centra se iz Črnomlja odpravite peš ali z električnim kolesom, ki si ga izposodite na parkirišču pred Črnomaljskim gradom. Malo manj kot pol ure hoje ali 10 minut kolesarjenja vas pripelje na izhodiščno točko na Svibnik. S te točke, do katere se lahko pripeljete tudi z avtom, vas do centra črnega močerila vodi dobro označena položna steza skozi gozd. Do Info centra, urejenega na domačiji Zupančič, prispete po pol ure lahkotne hoje. Če svoj obisk prej najavite, vas na domačiji poleg spoznavanja črne človeške ribice, endemita belokranjskega kraškega ravnika, čaka tudi lokalno okrepčilo.
Z Jelševnika vas nazaj do Svibnika vodi krožna pot mimo sončne elektrarne. Če želite, se lahko pri lesenem mostičku usmerite tudi navzdol proti začetku črnomaljske obvoznice.
Več informacij: Črni močeril ali TIC Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 1, +386 40 883 162, tic.crnomelj@ric-belakrajina.si
ČRNOMALJSKI GRAD
Začetki najstarejše in najmogočnejše stavbe v Črnomlju segajo v konec 12.stoletja. Grad s kastelsko zasnovo je na ožini rečnega okljuka nadzoroval vstop v mesto. Bil je v lasti Črnomaljskih, ene najstarejših viteških in plemiških rodbin z območja Kranjske. Ključna obrambna zgradba mesta je skozi stoletja doživela več prezidav, njena sedanja podoba pa je iz 20. stoletja. Danes je v gradu sedež občine Črnomelj.
Trg Svobode 3, (kontakt +386 7 306 11 00, Občina Črnomelj)
ZAKLADNICA
Nekdaj zapuščen in zdaj lepo urejen prostor v kleti Črnomaljskega gradu, ki se ponaša z arhitekturno nagrado Big See Award, je najboljše izhodišče za spoznavanje posebnosti Bele krajine. Tu so naravni, kulturni in etnološki zakladi območja med Gorjanci in Kolpo predstavljeni na interaktiven in taktilen način.
Trg Svobode 3, (kontakt: +386 40 883 162, TIC Črnomelj)
STONIČEV GRAD
Poslopje, ki je leta 1768 nastalo z združitvijo treh zgradb, med katerimi je bil tudi mestni stolp, ni bilo nikoli dom graščakov. Prvotna zgradba je imela status svobodne hiše v mestu. Ob združevanju stavb je nastal tudi obok, ki se še danes pne nad ulico Na utrdbah.
Ulica Staneta Rozmana 4
KORENOVA HIŠA
Ob osrednji tržni ulici je v letih 1910-1913 nastala ena od najbolj ambiciozno zasnovanih zgradb v mestu. Njen vogalni pomol označuje južni vstop v Črnomelj prek velikega mostu. V notranjosti hiše, zgrajene v historicistično secesijskem slogu, zdaj deluje prva pokrita ekološka tržnica v Beli krajini.
Ulica Staneta Rozmana 15 (kontakt: domačija Raztresen, Rim 5, Adlešiči, tel.:+386 41 736 587)
ČRNOMALJSKO TROMOSTOVJE
Stičišče rek Lahinja in Dobličica je zaznamovano s tremi mostovi. Na južnem delu mestnega pomola so leta 1912 odprli Veliki most. Dosežek tedanje inženirske arhitekture je bil med 2. svetovno vojno porušen in nato ponovno postavljen. Trije mostovi sodijo med najbolj slikovite motive Črnomlja.
CERKEV SV. DUHA
Na območju, kjer so bili odkriti ostanki poselitev iz prazgodovinske dobe, antike in srednjega veka, je bila Cerkev Sv. Duha prvič omenjena leta 1487. V cerkvi sta vidna apsida in mozaik oglejskega tipa iz poznoanitčne dobe (4-5. st.), zanimiv je tudi nagrobnik pisarja Ivana Živkoviča iz 17. stoletja. Podstrešje cerkve Sv. Duha je med najpomembnejšimi poletnimi zatočišč porodniških kolonij netopirjev vrst veliki podkovnjak in vejicati netopir v Sloveniji. Kotenje netopirjev spremljajo kamere.
(Kontakt: JSKD območna izpostava Črnomelj, +386 7 30 6 11 90)
PRIMOŽIČEVA HIŠA,
Stalna prodajalna izdelkov domače in umetnostne obrti belokranjskih rokodelcev skupaj z občasnimi delavnicami in razstavami ohranja spomin na Josipino Pepco Primožič (1882-1902). Zgradba, nekdaj imenovana Maleričeva hiša, je bila dom pomembne učiteljice z izjemnim socialnim čutom, ki je v Črnomlju organizirala gospodinjske tečaje, vodila dekliške telovadne tečaje, igralske in folklorne skupine.
(kontakt: TIC Črnomelj, +386 40 883 162)
ŽUPNIŠČE IN PASTORALNI CENTER
V Pastoralnem centru ob župnišču je na ogled razstava Mesto pod mestom – ena prvih razstav v Sloveniji, ki pomembne ostanke prazgodovinske, antične in srednjeveške naselitve predstavlja na mestu njihove najdbe. Na ogled so pod steklenim podom. Center je bil odprt leta 1998, ko so bila opravljena arheološka izkopavanja v centru mesta. Podoba župnišča je iz leta 1808.
Ulica Mirana Jarca 5, kontakt: +386 40 852 442, crnomelj@rkc.si
ROJSTNA HIŠA MIRANA JARCA
Hiša, v kateri je bil rojen pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc (1900-1942), je bila leta 1844 zgrajena kot prva črnomaljska šola. Okoli leta 1897 so poslopje razširili in nadzidali ter porušili stolp. Iz tega časa so tudi bogate poslikave sten s cvetličnimi in geometrijskimi motivi. Ogledate si jih lahko ob obisku Mestne muzejske zbirke Črnomelj, ki ima v hiši stalno razstavo Črnomelj na prepihu tisočletij.
Ulica Mirana Jarca 3, (kontakt: Mestna muzejska zbirka Črnomelj, T: +386 40 683 502)
STARA ŠOLA
Značilno šolsko stavbo iz zadnje četrtine 19. stoletja krasi ohranjeno kamnito stopnišče. Nad njim od leta 2009, ko je bila zgradba obnovljena, izviren najdaljši lestenec v Sloveniji, ki ga je zasnoval akademski kipar Jože Vrščaj. V dvonadstropni zgradbi z bogato členjeno fasado, pozidano v letih 1888–1890, deluje Glasbena šola Črnomelj.
(Kontakt: Glasbena šola Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 2
8340 Črnomelj, T: +386 7 35 69 060)
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
V centru z vsemi turističnimi informacijami in napotki za obiskovalce so na voljo certificirani izdelki kolektivne blagovne znamke Belokranjsko/Bela krajina finest. S tem imenom se ponašajo le strokovno ocenjeni pridelki, živilski in rokodelski izdelki, ki so pridelani sonaravno in s spoštovanjem lokalnih tradicij.
Ulica Staneta Rozmana 1, (kontakt: +386 40 883 162, tic.crnomelj@ric-belakrajina.si)
SINKOVIČEVA HIŠA
Na prostoru dveh starejših hiš je bila v letih 1912-13 pozidana hiša, v kateri sta delovali gostilna in mesarija. S prvotno historično podobo zgradba še danes spominja na mesto, kakršno je bilo v začetku 20. stoletja. Hiša v strnjenem nizu sooblikuje zahodno linijo osrednje mestne ulice.
Ulica Staneta Rozmana 8
CERKEV SV. PETRA
Župnijska cerkev sv. Petra, postavljena na območju staroslovanskega grobišča, je bila prvič omenjena leta 1228 kot središče črnomaljske pražupnije. V 18. stoletju so srednjeveško zgradbo barokizirali, ob koncu 19. stoletja pa je dobila novogotske elemente. Od 20. stoletja zunanjost zvonika krasi podoba Sv. Krištofa, notranjost cerkve pa mozaik, ki prikazuje Jezusovo spremenjenje na gori. Ustvarili so ga umetniki iz Centra Aletti.
Petrov trg, (kontakt: Župnija Črnomelj, +386 40 852 442)
VODNJAK PITNIK
Od leta 2020 staro mestno jedro bogati delo akademskega kiparja Boštjana Kavčiča. Kompozicija treh elementov je hvalnica življenju in čisti pitni vodi. Pitnik, ki v tlorisu predstavlja sotočje rek Lahinje in Dobličice, simbolizira rojstvo, korito zrelo ustvarjalno dobo, ponor v obliki polža, ki vodo vrača v podzemni svet, pa naše minevanje. Izvir, ki simbolizira Lahinjo, je stalno tekoč, drugi izvir je pitnik, ki deluje s pipo na dotik.
Petrov trg
POSOJILNICA
Enonadstropna stavba z bogato členjenimi fasadami je bila v letih 1898 – 1900 zgrajena za potrebe posojilnice. Tipična predstavnica ambiciozne historicističe arhitekture pomembno sooblikuje podobo glavnega mestnega trga. V stavbi zdaj deluje banka.
Trg Svobode 2
KOMENDA
Gospodarsko središče črnomaljskih posesti cerkvenega nemškega viteškega reda križnikov je bilo zasnovano v 14. stoletju. Po velikem požaru je bilo poslopje prezidano leta 1655, ko je dobilo še danes vidno podobo. V stavbi ob glavnem mestnem trgu od sredine 19. stoletja delujejo organi državne in lokalne uprave. Danes je v njej sedež sodišča.
Trg Svobode 1
SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI
Ob stopnicah, ki vodijo na Griček, nekdanji Komendski hrib, od leta 1938 stoji spomenik z naslovom Človek, glej. Imena 83 prebivalcev Črnomlja, ki so padli v 1. svetovni vojni, dopolnjuje bronast relief kiparja Franceta Goršeta. Na spomeniku sta poudarjeni imeni dveh udeležencev upora v Judenburgu, v katerem so slovenski vojaki zahtevali prenehanje vojne.
Kolodvorska cesta
SPOMENIK NOB NA GRIČKU
Najpomembnejši spomenik v Beli krajini je posvečen 1250 žrtvam fašističnega nasilja med 2. Svetovno vojno. Arhitekturno kompozicijo v obliki gomile je zasnoval arhitekt Marko Župančič, sin pesnika Otona Župančiča. Reliefi z vojnimi prizori so delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik – grobnica je bil slavnostno odkrit 1961.
Zadružna cesta
KULTURNI DOM
Nekdanji sokolski dom, ki je bil po načrtih stavbenika Viljema Trea zgrajen v letih 1925- 1928, je bil v času 2. svetovne vojne pomembno središče tedanjega osvobojenega ozemlja. Februarja 1944 je bilo tu zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), v njem pa je že istega leta delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Leta 1954 so poslopje posodobili po zasnovi arhitekta Branka Simčiča. Pročelje doma je tedaj dobilo relief, ki ga je ustvaril kipar Jakob Savinšek, in biste štirih narodnih herojev.
Ulica Otona Župančiča 1, (kontakt: ZIK Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 1, +386 7 306 13 90, info@zik-crnomelj.si)
JURJEVANJSKA DRAGA
Naravni amfiteater je že od leta 1964 prizorišče mednarodno uglednega festivala Jurjevanje. Najstarejši folklorni festival v Sloveniji ohranja belokranjsko plesno, pesemsko in glasbeno dediščino, hkrati pa k predstavitvi lastne dediščine vabi mednarodno uveljavljene folklorne skupine in druge kulturne ustvarjalce iz vseh kontinentov sveta. Obiskovalce navdušuje vsako leto konec junija – v času kresne noči.
Kolodvorska cesta 1, (kontakt: TIC Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 1, +386 40 883 162)
SPOMENIK OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
Spomenik, postavljen leta 2011, opozarja na vlogo Črnomlja, Semiča in Metlike pri osamosvojitvi Slovenije. Spomenik, na katerem je tudi odlomek pesmi belokranjskega pesnika Otona Zupančiča, se dviga nad talnimi ploščami s kronologijo ključnih točk v zgodovini Bele krajine.
Kolodvorska cesta 60
SPOMENIK PARTIZANSKIM LETALIŠČEM
Stilizirana ptica, znak letalcev in grb nekdanje države Jugoslavije na kamnitem stebru opozarjajo na partizanska letališča, ki so v Beli Krajini delovala v letih 1944 in 1945. V park ob železniški postaji so spomenik postavili leta 1954.
Semiška cesta
PARNA LOKOMOTIVA
Pred železniško postajo, ki je bila postavljena leta 1913, stoji parna lokomotiva, ki je na svojevrsten način povezana z obdobjem druge svetovne vojne. Leta 1943 so partizanski inženirji lokomotivo povezali z generatorjem električne energije in Črnomlju, ki je bil tedaj središče narodnoosvobodilnega gibanja, zagotovili elektriko.
Železničarska cesta 1
- 1ČRNOMALJSKI GRAD
- 2ZAKLADNICA
- 3STONIČEV GRAD
- 4KORENOVA HIŠA
- 5ČRNOMALJSKO TROMOSTOVJE
- 6CERKEV SV. DUHA
- 7PRIMOŽIČEVA HIŠA,
- 8ŽUPNIŠČE IN PASTORALNI CENTER
- 9ROJSTNA HIŠA MIRANA JARCA
- 10STARA ŠOLA
- 11TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
- 12SINKOVIČEVA HIŠA
- 13CERKEV SV. PETRA
- 14VODNJAK PITNIK
- 15POSOJILNICA
- 16KOMENDA
- 17SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI
- 18SPOMENIK NOB NA GRIČKU
- 19KULTURNI DOM
- 20JURJEVANJSKA DRAGA
- 21SPOMENIK OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
- 22SPOMENIK PARTIZANSKIM LETALIŠČEM
- 23PARNA LOKOMOTIVA