CENTER ZA OBISKOVALCE GEOPARKA IDRIJA

Center je odlično izhodišče za raziskovanje Idrijskega. Na razstavo “Zapisano v kamninah”, ki je na ogled v Centru za obiskovalce, se lahko podate sami, z avdio vodičem, aplikacijo TeachOUT ali pa z vodniki interpretatorji, ki vas bodo popeljali na zanimivo, interaktivno popotovanje v geološko preteklost. Z maketami, modeli, eksponati, animacijami in video predstavitvami boste spoznali zgodbo o idrijskem nastanku ter se seznanili z našimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Razstava predstavlja izvrstno izhodišče, da se po njenem ogledu odločite, kam v naravo jo boste mahnili in kaj si boste ogledali. Po predhodnem dogovoru vam v Centru pripravijo tudi degustacijo lokalnih dobrot.

Prelovčeva 5, T: 05 37 43 916

IDRIJSKI ŽLIKROFI

Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.

GRAD GEWERKENEGG

Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.

Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00

MESTNI MUZEJ IDRIJA

Muzej mestno dediščino predstavlja na gradu Gewerkenegg, v Idrijski kamšti, v Idrijski rudarski hiši ter v tehniškem oddelku muzeja v Frančiškovem jašku. Razstave na gradu pripovedujejo pol tisočletja dolgo zgodbo Idrije in z rudarstvom povezanih tehniških dosežkov, povezave s španskim Almadénom, kjer je deloval največji rudnik živega srebra na svetu, ter zgodbe o posebnostih in prefinjenosti idrijske čipke.

Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00

IDRIJSKA ČIPKA

Idrija je od nekdaj veljala za pomembno središče klekljarskega znanja, od koder se je spretnost oblikovanja in izdelovanja čipkastih umetnin širila v širni svet. Idrijska čipka je bila prvič omenjena že leta 1696. Ob tradicionalnem znanju se danes v Idriji razvijajo novi pristopi in inovativni izdelki, ki čipko umeščajo v sodobne tokove mode in umetnostne obrti. V mestu deluje slovita Čipkarska šola, za ohranjanje dediščine skrbi tudi Društvo klekljaric idrijske čipke. Geografska označba »Idrijska čipka« jamči kakovost klekljane idrijske čipke s točno določenega območja, veščini klekljanja idrijske čipke pa je bila njena univerzalna vrednost priznana s skupnim vpisom enote »Klekljanje čipk v Sloveniji« na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

KAPELICA JANEZA NEPOMUKA

Kapelica, posvečena sv. Janezu Nepomuku, se nahaja pod gradom, ob potoku Nikovi. Postavljena je v spomin na veliko poplavo leta 1525, ki je bila posledica plazu, do katerega je prišlo zaradi močnega potresa leta 1511. Današnjo podobo s kvadratnim tlorisom in majhnim stolpičem je kapelica dobila v času baroka.

Kosovelova ulica

SCOPOLIJEVA HIŠA

Zgodovina hiše, imenovane po znamenitem naravoslovcu Antoniusu Scopoliju, prvem idrijskem zdravniku, sega v 18. stoletje. Sprva je bila last rudniškega upravitelja F. A. Steinberga, kasneje pa ordinacija in prebivališče rudniških zdravnikov. Med njimi je bil tudi Scopoli, ki je v Idriji služboval v letih 1754–1769. Gojil je različne vrste rastlin, ki jih je prinašal s svojih raziskovalnih poti in ustvaril delo Flora Carniolica (1760, 1772).

Kosovelova ulica 8

ŠELŠTEV

Mogočna zgradba iz sredine 18. stoletja je na vhodu v rudnik služila kot prizivnica – kot prostor, kjer so se rudarji zglasili na delo. V nadstropju je leta 1787 začela obratovati ambulanta, v kateri so oskrbovali rudarje, zastrupljene z živim srebrom. Konec 19. stoletja so v stavbi uredili stanovanja za priseljene rudniške uslužbence. Od leta 1994 je Šelštev vhod v turistični rudnik.

Kosovelova ulica 3

ANTONIJEV ROV

Najstarejši del idrijskega rudnika pod mestnimi ulicami skriva in odkriva neprecenljivo bogastvo, ki je 500 let poganjalo razvoj rudarskega mesta. Rov je bil izkopan leta 1500 in je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. V 300 metrov dolgem vstopnem rovu, ki je sprva podprt z lesom, nato pa obzidan z apnenčevimi bloki, je tudi kapelica Sv. Barbare. Obisk Antonijevega rova je nepozabno doživetje, primerno tudi za otroke.

Kosovelova ulica 3, T: 05 37 71 142

BAROČNI VODNJAK

Najstarejši trg v Idriji se ponaša z baročnim vodnjakom, ki naj bi stal natanko na mestu odkritja živosrebrne rude. Na mestu, kjer je bila na dan sv. Ahacija (22. 6. 1508) odkrita bogata cinabaritna ruda, je dolga desetletja deloval Ahacijev jašek ali tudi »jašek sreče«. Kasneje so tam postavili baročni vodnjak. Tu je bilo pomembno delovišče, hkrati pa prostor, kjer so se ljudje srečevali, obhajali različna praznovanja in ob robu katerega so se nanizala pomembna kulturna in gospodarska poslopja.

Trg Sv. Ahacija

FILMSKO GLEDALIŠČE IDRIJA – RUDNIŠKO GLEDALIŠČE

Idrijsko filmsko gledališče deluje v najstarejši ohranjeni gledališki stavbi na Slovenskem. Postavljena je bila okoli leta 1770 iz materiala, ki je ostal ob izgradnji bližnjega žitnega skladišča. Stavba baročne ovalne oblike s klasicističnim preddverjem je imela 17 lož, dvorana pa je sprejela do 300 obiskovalcev. Za program so skrbeli lokalni entuziasti in popotniški umetniki. Leta 1952 je bila stavba preurejena za prirejanje kinematografskih predstav, od leta 2001 je spomenik državnega pomena.

Trg Sv. Ahacija 5

GALERIJA MAGAZIN IN MESTNA KNJIŽNICA – RUDNIŠKI MAGAZIN

V eni najstarejših baročnih stavb v Sloveniji je bilo skoraj poldrugo desetletje žitno skladišče. Tu so idrijski rudarji od leta 1764 do 1912 prejemali del plače v obliki žita in drugih živil. V Rudniškem magazinu danes delujejo Galerija Magazin, Mestna knjižnica in čitalnica ter Vojni muzej, ki si ga lahko ogledate ob predhodni najavi. Stavba je od leta 2001 spomenik državnega pomena.

Ulica Sv. Barbare 4-5

MESTNA HIŠA

Idrijska mestna hiša je reprezentativna secesijska upravna palača, zgrajena leta 1898. V njej je danes sedež občinske uprave. Ob praznovanju bogate petstoletne rudarske preteklosti je bilo leta 1990 na steni preddverja nameščeno posvetilo idrijskim rudarjem, slikar Nande Rupnik pa je izdelal grafit po osnutku Ivana Seljaka Čopiča. Leta 1992 je bila z grafiti okrašena še sejna dvorana: Nande Rupnik je dekoracijo posvetil rudniškim tehničnim mojstrovinam, akademski slikar Rudi Skočir pa vsem generacijam idrijskih rudarjev.

Mestni trg 1

REKA IDRIJCA

Na Idrijskem se reka Idrijca prebija skozi kratko in ozko sotesko Strug z zelo strmimi pobočji. Ob močnih padavinah jo napajajo številni kratki pritoki in več kraških izvirov. Njene vode s pomočjo jeza Kobila polnijo znamenite idrijske rake – kanale, po katerih so nekoč dovajali vodo za pogon rudniških črpalk. To območje je zavarovan krajinski park Zgornja Idrijca. Malo naprej teče reka skozi mesto Idrija. Tu se ji z leve strani pridruži potok Nikova.

CERKEV SV. JOŽEFA DELAVCA IN CERKEV SV. BARBARE

Župnijska cerkev, zgrajena leta 1969, stoji na križišču idrijskih prometnic. Z njo so v Idriji nadomestili cerkev sv. Barbare, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne močno poškodovana, ter pokopališko cerkev Sv. Križa, od katere je ostal zvonik. Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, Sv. Jožef delavec pa je zaščitnik rokodelcev in obrtnikov.

Arkova 1

PRHAVZI – RUDARSKA ULICA

Rudnik je za delavce gradil delavske kasarne, ki so tudi mlajšim rudarjem s slabšo plačo omogočile zdravo in poceni bivanje. Prvi prhavz – 12-stanovanjski delavski blok, ki je bil delno lesen, so zgradili leta 1872. V naslednjih desetletjih se mu je pridružilo še 14 dobro zidanih večjih stanovanjskih blokov in 10 manjših dvodružinskih delavskih hiš. Okoli leta 1900 je bila v teh stanovanjih nastanjena že tretjina rudniških delavcev.

TOPILNICA Hg

Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop v 16. stoletju do izpopolnjenih rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Topilnica Hg obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. V kompleksu je urejen sodoben center za obiskovalce, kjer lahko s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi Hg, spoznate in doživite pomen te edinstvene tekoče kovine.

Arkova ulica 50

JAŠEK FRANČIŠKE

Jašek iz leta 1792 je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo. Med njimi je tudi Kleyeva črpalka iz leta 1893, ki je petdeset let služila za črpanje jamske vode in je po znanih podatkih edina tovrstna ohranjena naprava na svetu.

Bazoviška ulica 2

RUDARSKA HIŠA

Hiša je bila zgrajena ob koncu 18. in prenovljena v 19. stoletju. Zgradba, ki ima visok zatrep, tri nadstropja, pritličje in mansardo, je pretežno grajena iz lesa, le pritličje je kamnito. Obkrožajo jo zelenjavni vrtovi. Hiša pripoveduje zgodbo o življenju idrijskih rudarjev. Za ogled notranjosti se dogovorite v Mestnem muzeju Idrija.

Bazoviška ulica 4

CERKEV SV. TROJICE

Najstarejša idrijska cerkev je zgrajena na mestu, kjer je leta 1490 po legendi škafar odkril živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so pozneje pozidali. Prezbiterij krasijo živobarvni vitraži. V njih se kot zgovorni simboli pojavljajo ruda, rudarska špica (koničasto rudarsko orodje) in karbidovka (jamska svetilka).

Študentovska ulica

MEŠČANSKI ČEBELNJAK

Čebelnjak, ki ga je v začetku 20. stoletja dal postaviti Franc Lapajne, velik trgovec s čipkami, se razlikuje od običajnih slovenskih čebelnjakov. Njegov osrednji del je razširjen in izdelan iz mrežastih oken. Družina Lapajne ga je uporabljala za sestanke in prijateljska druženja.

Ulica IX. korpusa, T: 05 37 43 916

ČIPKARSKA ŠOLA IDRIJA

Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji leta 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V stavbi deluje Mednarodni center idrijske čipke in Čipkarska šola s stalno razstavo čipkarskih klekljanih mojstrovin. Šola že več kot 140 let neprekinjeno skrbi za prenašanje znanja, ohranjanje in razvoj veščine klekljanja.

Prelovčeva ulica 2, T: 05 37 34 570