Glasbila in zvočila iz arheološke dediščine 

P O K R A J I N S K I  M U Z E J  P T U J – O R M OŽ 

V najbogatejši zbirki historičnih glasbil na Slovenskem so razstavljena tudi zelo stara glasbila in zvočila oziroma predmeti, ki jih lahko povezujemo z glasbenimi zvoki. Med njimi je najstarejša prazgodovinska otroška ropotuljica, nastala pred približno tremi tisočletji. Prav tako so zanimive različne antične rožene in koščene piščali ter bronasti zvončki, pa tudi ogrlica s kraguljčki s konca 10. oziroma začetka 11. stoletja. 

 

Med najpomembnejše eksponate iz bogate ptujske arheološke dediščine spada rariteta svetovnega pomena, t. i. tibia iz 2.–3. stoletja. Antično glasbilo, ki ga sestavlja par piščali, sicer ni ohranjeno v celoti, toda fragmenti, ki so jih odkrila arheološka izkopavanja leta 1988, dovolj zgovorno pričajo o njegovi prvotni podobi. 

 

Ovid piše, da je tibia zvenela v templjih in gledališčih ter pri žalnih slovesnostih. Glasbeniki tibicinisti so nanjo igrali tudi ob žrtvovanjih, poročnih slavjih, družabnih plesih, rokoborbah, pri lovu in bičanju sužnjev ter ob drugih priložnostih. Tibii so pripisovali magično moč, njena glasba pa naj bi preganjala zle duhove in klicala dobro. Kako prav bi nam prišla v današnjem času!